Tisti, ki so jim mar človekove pravice beguncev in ki si ne želijo, da bi bila slovenska zakonodaja v nasprotju z mednarodnim pravnim redom, so upali, da bo državni svet izglasoval odložilni veto na zakon o tujcih. A se to ni zgodilo. Za predlog, da državni zbor ponovno odloča o noveli, je glasovalo 16 državnih svetnikov, 19 pa jih je bilo proti.
V razpravi bolj glasni nasprotniki novele
Če bi sodili po razpravi, bi sicer pričakovali drugačen razplet. Oglašali so se namreč predvsem tisti državni svetniki, ki noveli nasprotujejo. »Na poti, po kateri hodimo kot družba in kot človeštvo, je vse preveč sovraštva, nestrpnosti, nespoštovanja razlik…« je v imenu interesne skupine delojemalcev povedal Dušan Semolič. In pozval k spoštovanju ljudi, ne glede na njihovo veroizpoved. »Zakon je nesprejemljiv zmazek«, je ocenil Drago Ščernjavič in to svojo oceno utemeljil tudi z mnenjem parlamentarne zakonodajnopravne službe, ki je predlog zakona o tujcih raztrgala. Prav tako so nasprotniki zakona poudarjali, da zakon ne bo zagotovil varnosti, temveč jo bo, če bomo begunce vrnili na sosedovo dvorišče, kvečjemu še ogrozil. Pa da ni mogoče privoliti v ukinjanje človekovih pravic v imenu varnosti – treba je narediti vse, da bo zagotovljena varnost ljudi in bodo človekove pravice spoštovane.
Na drugi strani so bili predvsem svetniki iz najštevilnejše interesne skupine, ki jo sestavljajo predstavniki lokalnih interesov (iz te 22-članske skupine je proti vetu glasovalo kar 16 svetnikov). Milan Ozimič je ocenil, da bi zavrnitev zakona o tujcih povzročila še hujše kršenje človekovih pravic, in to predvsem našim državljanom. Človekove pravice je po njegovem prepričanju vedno treba »postaviti v realen čas, v realno okolje in v realno kulturo«. »Prognoze o spremenjenih razmerah se potrjujejo,« pa je nujnost zakona o tujcih utemeljevala notranja ministrica Vesna Györkös Žnidar. Po njenih navedbah bo Avstrija svoje meje za prosilce za azil zaprla najkasneje marca, izjema bodo le tisti, ki bodo zaprosili za združitev z družino, in tisti, ki bi bili lahko v državi, kamor bi jih vrnili, mučeni ali nečloveško obravnavani.
Razlika med Janezom Drnovškom in Borutom Pahorjem
Zakon o tujcih bo zdaj romal k predsedniku republike Borutu Pahorju, ki ga bo podpisal. Državni svetnik Branimir Štrukelj pa je spomnil, da nekdanji predsednik države Janez Drnovšek pred desetletjem zakona o azilu ni želel podpisati. Spomnimo, da je novela tedaj določala, da tujca, ki ima namen vložiti prošnjo za azil, predhodno obravnava policija. Po Drnovškovem mnenju bi Slovenija s tem naredila korak nazaj v demokratičnih in etičnih standardih. Pozneje je zakon vendarle podpisal – pravni strokovnjaki so bili namreč tako rekoč enotni, da ustava predsedniku republike zavrnitve podpisa zakona iz vsebinskih razlogov ne dovoljuje; zavrne ga lahko le, če zakon ni bil sprejet po predpisanem postopku. Vendarle pa je Drnovšek tedaj jasno sporočil, da zmanjševanje pravic prosilcev za azil ni sprejemljivo in da je pripravljen za zaščito teh pravic celo tvegati obtožbo pred ustavnim sodiščem.
Sedanji predsednik republike Borut Pahor pa je v pogovoru za TV Slovenija pred sprejetjem sporne novele zakona o tujcih dejal, da za zdaj sicer novega zelo hudega begunskega vala ne napoveduje, misli pa, »da je prav, da se država z zakonom na morebitno tako situacijo pripravi«. Tudi sicer je v političnih krogih mogoče slišati, da so Pahorjeva stališča do reševanja begunske problematike, ki jih zastopa na sejah sveta za nacionalno varnost (v javnosti se na to temo bolj malo oglaša), zelo restriktivna, pogosto blizu stališčem prvaka največje opozicijske stranke SDS Janeza Janše. Tako je po naših informacijah tudi na zadnji seji sveta za nacionalno varnost ugotavljal, da so ukrepi, predvideni v zakonu o tujcih, sorazmerni.
Oči nasprotnikov zakona o tujcih so zdaj uprte v varuhinjo človekovih pravic Vlasto Nussdorfer, ki lahko novelo zaradi ustavne spornosti pošlje v presojo ustavnemu sodišču.
