Ameriški predsednik Donald Trump je včeraj napovedal poseg v program preselitve beguncev, ki ga izvajajo Združene države Amerike. Te vsako leto s kriznih območij – v zadnjih letih zlasti z Bližnjega vzhoda, pa tudi od drugod po svetu – prevzamejo okoli 80.000 beguncev. Ponudijo jim popolno oskrbo v zasebnih stanovanjih in intenziven integracijski program, s katerim jim v kratkem času pomagajo priti do služb. Ko se zaposlijo, begunci delno tudi odplačajo stroške, ki jih je imela država z njimi.
Iz ZDA: Ekstremno nas skrbi
V program, ki po enakih principih poteka že desetletja, je vključena vrsta nevladnih organizacij, ki skrbijo za njegovo izvajanje. Zato je včerajšnja Trumpova napoved – četudi je bila glede na predvolilne obljube pričakovana – povzročila velik nemir. »Sem v avtomobilu, na poti v službo. Poslušam poročila, da izvem morda še kaj več o predsednikovi napovedi,« nam je včeraj zjutraj po ameriškem času sporočil Robert J. Santiago, humanitarni delavec, ki je zadolžen za spremljanje programa preseljevanja in nastanitve beguncev pri organizaciji Youth Co-Op v Miamiju. Že lani septembra, ko smo intervju z njim objavili v Dnevniku, je dejal, da je situacija s Trumpom, ki je tedaj šele kandidiral, »strašljiva«. »Ekstremno nas skrbi, da se bo ustavilo priseljevanje določenih skupin beguncev, zlasti iz muslimanskih okolij,« je dodal včeraj. »A ker Bela hiša in predsednik doslej nista bila odprta za kakršen koli pogovor, natančnega komentarja ne moremo podati – dokler ne bomo vedeli, kaj zares načrtujejo,« je opisal negotovost. Na Trumpovo napoved, da bodo okrepili varnostno preverjanje beguncev, ki prihajajo v ZDA, pa je Santiago odgovoril, da takšno preverjanje poteka že zdaj. Tudi zaradi tega »izbor primernih beguncev traja več mesecev, včasih tudi več let«, pravi.
Ministrstvo zakon o tujcih opremilo s številkami
Negotovost zaradi administrativnih ukrepov v zvezi z begunci, kakršna je zajela ZDA, pa se – vsaj simbolično – v Sloveniji razblinja. Burna torkova debata na parlamentarnem odboru za notranje zadeve o predlogu spremembe zakona o tujcih, ki je bila večinoma ideološko zmedena, je prinesla vsaj jasen odgovor glede številk prosilcev za azil. Ministrica za notranje zadeve Vesna Györkös Žnidar je (po naših informacijah prvič, odkar se je začela debata o zapiranju meje) na vztrajanje poslanca Združene levice Franca Trčka povedala, kolikšne so zmogljivosti slovenskega azilnega sistema, ki naj bi se lahko »zlomil«: za namestitev prosilcev imajo pripravljenih devetsto mest (sklicala se je na kontingentni načrt, ki ga je vlada pripravila predlani poleti), za oskrbo prosilcev za azil ima ministrstvo za notranje zadeve zaposlenih štiriindvajset uslužbencev, za obravnavanje prošenj pa deset.
Po naših izračunih na podlagi podatkov, ki nam jih je poslalo ministrstvo za leti 2015 in 2016 (ki jih potrjujejo tudi izračuni Pravno-informacijskega centra – PIC), vsak od teh desetih uslužbencev v povprečju vsebinsko reši po dve prošnji na mesec. To pomeni, če upoštevamo še morebitno pospešitev tempa dela in samovoljne odhode prosilcev pred rešitvijo prošnje (odhodov bi bilo morda manj, če bi Avstrija strožje stražila mejo), da bi na ministrstvu na leto obravnavali ravno približno toliko primerov prosilcev za azil, kolikor je zanje postelj.
Takšen je »matematični« kontekst sprejemanja zakona o tujcih. Vlada in ministrstvo za notranje zadeve sta nakazala, da ne glede na to, da Slovenijo obkroža največja begunska kriza po drugi svetovni vojni in da imajo sosednje države (sorazmerno glede na velikost) pripravljene bistveno večje sprejemne zmogljivosti, številk ne nameravata spreminjati. Raje bodo zaprli meje…
