Dvanajst državnih svetnikov je vložilo predlog, s katerim bi radi dosegli izglasovanje veta na novelo zakona o tujcih. Državni svet bo o njej glasoval na jutrišnji izredni seji. Predlagatelji, med njimi sindikalist Branimir Štrukelj in nekdanji rektor ljubljanske univerze Stanislav Pejovnik, očitajo državnemu zboru, da je bil zakon sprejet na rokohitrski, ne dovolj premišljen način ter da krši ustavo in mednarodno pravo.
»Predlog zakona je ministrstvo za notranje zadeve pripravljalo nepregledno in skrito pred očmi javnosti, brez temeljite in ustrezne javne razprave, kar meče slabo luč tako na ministrstvo za notranje zadeve kot tudi na vlado,« so svetniki zapisali v predlogu. »Prepričani smo, da sprejemanje tako občutljivih in pomembnih ukrepov zahteva široko družbeno in politično soglasje s temeljito in poglobljeno javno razpravo.« Minuli četrtek sprejeti zakon o tujcih, če bo obveljal, bo omogočil zapiranje meje pred begunci in odrekanje pravice migrantom, da zaprosijo za azil.
Ukrep časovno in vsebinsko (ne) naključno sovpada z odločitvijo novega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da ustavi program sprejemanja beguncev v ZDA, kar je po vsem svetu že naletelo na ogorčene odzive. Predlagatelji v državnem svetu so se v pozivu sklicevali na Svet Evrope in mednarodne pravne strokovnjake, ki opozarjajo, da bo ravnanje Slovenije imelo posledice – kot učinek domin – v drugih državah v regiji. Poleg tega novela zakona o tujcih, ki je bila po njihovem mnenju neupravičeno sprejeta po nujnem postopku, krši tudi slovensko ustavo.
Opozorili so, da je v državnem zboru padla tudi »varovalka«, po kateri bi morala zapiranje meje izglasovati ustavna večina – dve tretjini poslancev. Po pretekli četrtek sprejeti različici pa bo za odrekanje vstopa beguncem dovolj že šestinštirideset glasov poslancev.
Če bi bil jutri izglasovan veto, bi se zakonodajna procedura vrnila v državni zbor. »Z izglasovanjem odložilnega veta v državnem svetu bo državni zbor imel priložnost sprejeti izboljšave besedila ali celo namesto novele zakona o tujcih sprejeti zakon o uvedbi izrednega stanja, ki bi bil skladen z ustavo in mednarodnimi pogodbami, ki obvezujejo Slovenijo,« je zapisalo dvanajst predlagateljev. Zakon o uvedbi izrednega stanja so kot boljšo alternativo spornemu zakonu o tujcih pretekli teden poslancem in vladi priporočali številni pravni strokovnjaki. Takšen zakon bi Slovenija potrebovala v vsakem primeru. Ministrica za notranje zadeve Vesna Györkös Žnidar je sicer v imenu vlade zatrjevala, da zaradi prosilcev za azil – če peščica pristojnih na MNZ ne bo mogla več reševati prošenj za azil – Slovenija ne bo pristajala na razglasitev izrednih razmer. Nič tudi ne kaže, da bi ustrezno okrepili azilni sistem. Raje bodo zaprli mejo.
Morda tudi ustavna presoja?
Za izglasovanje veta po ocenah poznavalcev razmer v državnem svetu sicer ni veliko možnosti. Svet namreč po strankarski plati obvladuje desni politični pol, zlasti privrženci SDS. Ta stranka zakon o tujcih glasno podpira in bi ga še zaostrila. »Največja nevarnost za Slovenijo pa niso begunci, ampak nespoštovanje človekovih pravic,« je bil včeraj v pogovoru za Dnevnik odločen državni svetnik Stanislav Pejovnik, ki je prepričan, da bo predlog za veto uspel. »Menim, da bi naš predlog podpisalo še več svetnikov, če bi imeli za zbiranje podpisov več časa,« je dejal. Pravila državne svetnike zavezujejo, da predlog za veto vložijo zgolj v nekaj dneh po sprejetju zakona v parlamentu. »Naj se na glasovanju vidi, kdo je dovolj pogumen, da zakon javno zavrne!« je pozval Pejovnik. »Gre za resno zadevo!«
Predlog za veto so poleg Štruklja in Pejovnika podpisali svetnici in svetniki Samer Khalil, Goran Lukič, Zoran Božič, Drago Ščernjavič, Bojana Potočan, Dušan Semolič, Tomaž Horvat, Darija Kuzmanič Korva, Stevo Ščavničar in Peter Požun.
»Državne svetnike bi radi še enkrat spomnili na mnenje zakonodajnopravne službe državnega zbora,« je včeraj dejala direktorica nevladne organizacije PIC Katarina Bervar Sternad. »Vsi odgovori na vprašanja, zaradi katerih so sklicali izredno sejo, na kateri bodo glasovali o vetu, so že napisani v tem mnenju.« Zakonodajnopravna služba državnega zbora je novelo zakona o tujcih – milo rečeno – raztrgala.
Pejovnik je napovedal, da bodo, če veto ne bo uspel, razmislili še o drugih možnostih, tudi o vložitvi zahteve za presojo ustavnosti na ustavnem sodišču. To naj bi po pričakovanjih vložila tudi varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer. Za Dnevnik je že napovedala, da bo njen urad »zakon natančno preučil in se po poglobljeni analizi odločil, kako bo ravnal glede na pooblastila, ki jih ima. Podobno smo ravnali že pri zakonu o obrambi,« je spomnila. Zakon o obrambi, ki je vojakom na meji podelil policijska pooblastila, je bil lani za varuhinjo tako sporen, da ga je dala v presojo ustavnemu sodišču.
