Čeprav je imel skakalni šampion Peter Prevc že pred zadnjo tekmo sezone v rokah že vse možne lovorike in rekorde sezone, je do zadnjega skoka ostal vrhunski profesionalec, ki je lačen zmag. Večer pred tekmo se ni predajal lagodju, proslavljanju in veseljačenju, ampak je živel v svojem ritmu, v katerem je zelo pomemben del rituala tudi obisk finske savne s sobojevniki. Že pred šesto uro zjutraj je bil na zajtrku in ko je sonce šele vzhajalo, je bil prvi v kombiju, ki je reprezentanco odpeljal v nabito polno Planico, kjer je v velikem slogu izbojeval 15. zmago v sezoni, 21. v karieri in 59. slovensko v svetovnem pokalu. Čeprav so imeli sobojevniki v snegu zaboj ohlajenega šampanjca, s katerim so ga polivali takoj, ko se je ustavil v izteku, je prvi požirek v družbi drugouvrščenega Robija Kranjca srknil šele, ko so bile za njim vse podelitve za dnevno zmago in mali ter veliki kristalni globus.
Varnostniki preprečili drugačen scenarij
Minute od trenutka, ko je Prevc doskočil za novo dvojno slovensko zmago, s katero je na najboljši možen način zaokrožil veličastno sezono, pa do konca podelitve, so bile nabite s čustvi. Le redko je bilo v vsej bogati zgodovini slovenskega športa tako čustveno kot tokrat v Planici. Še preden se je Prevc ustavil v izteku, se je v sprintu vanj zapodil Robert Kranjec z veliko masko orla na glavi in ga podrl na tla ter polil s šampanjcem, kar je bilo le eno izmed presenečenj, ki so jih sobojevniki pripravili za vladarja sezone. »Akcija z orlovo glavo je bila načrtovana že za konec novoletne turneje, pa sta mi zmanjkala dva dneva za izdelavo. Načrt v Planici je bil, da vsa ekipa pride v iztek s peninami, a fantje pravijo, da jim tega niso dovolili varnostniki. Lahko bi preskočili ograjo, a so očitno premladi, da bi si to upali narediti,« je presenečenje dneva opisal Robi Kranjec, ki se je na ubranitev drugega mesta v posebnem točkovanju poletov pripravil tako, da je zgodaj zjutraj skočil še v fitnes.
Gledalci so vzklikali: »Goran je car!«
Iz zvočnikov je v čast Prevca grmelo We Are The Champions, da je odmevalo do vrhov bližnjih hribov. Evforični in vzhičeni gledalci so Prevcu, ki je bil objet s sobojevniki, brez glasbene spremljave zapeli slovensko himno Zdravljico. Selektor Goran Janus, ki ima med vsemi selektorji najboljši odriv, je obrisal solzo radosti, gledalci so vzklikali: »Goran je car!« Janus, ki ga skakalci kličejo ata, se je gledalcem za ovacije oddolžil tako, da jim je pomahal z zastavico, snel kapo in se globoko priklonil. Pomočnika Janija Grilca, ki ga fantje kličejo dedek, je Peter Slatnar, strokovnjak za izdelavo skakalnih vezi in čevljev, prenašal na ramenih, da je videl čez množico, ki se je gnetla in prerivala na podelitvi. Na njej je eno največjih spoštovanj Petru Prevcu izkazal njegov veliki tekmec Severin Freund z globokim priklonom, ki je sicer značilen za Japonce.
Vsaj tako vesel, kot je bil Prevc, je bil tudi Robi Kranjec, ki je v Planici med posamezniki osvojil prvo, drugo in tretje mesto, z ekipo pa drugo, potem ko je Slovenija za desetinko točke prehitela Avstrijo, zmagala pa je Norveška. »Zame lepše, kot je bilo v Planici, skoraj ne bi moglo biti. Na ekipni tekmi ne bi premagali Norvežanov niti, če bi jaz skočil 250 metrov. Tudi za Petrom je popolna sezona, saj je dosegel vse, kar je možno in boljši enostavno ne moreš biti,« je izstrelil Robert Kranjec, ki je imel na glavi kapo japonskega veterana Noriakija Kasaija. Kranjec odhaja na dopust v Indonezijo in bo edini izmed zimskih športnikov manjkal jutri ob 17. uri na velikem sprejemu na Kongresnem trgu v Ljubljani.
