Se še kdaj spomnite na neuspešen nedeljski polet?

Z vsakim dnem tone bolj v pozabo. Nisem si zaslužil, da so me spustili v slabe razmere. Izigrali so me. Ogled posnetka je razkril, kakšne razmere sta imela Prevc in Gangnes, da sta lahko zlezla čez hrbtišče, pri meni pa se je veter tako obrnil v zadnjico, da sem bil brez možnosti. Slišal sem, da je Miran Tepeš predlagal za dve mesti višje zaletišče, a tehnični delegat (Finec Pekka Hyvaerinen, op. p.) tega ni dovolil. Boriš se, da imaš startno številko čim bolj pri koncu nastopajočih, ker pazijo le na najboljšo deseterico, vsi drugi pa smo le topovska hrana. Glede na to, da sem bil vodilni v točkovanju poletov, bi morali paziti, v kakšnih razmerah mi bodo prižgali zeleno luč. Točno se je vedelo, da bo skok kratek, ker so bile podobne razmere že dan prej. Za takšno dejanje ni opravičila.

Ste se po tekmi komu pritožili?

Nima nobenega smisla. Ker sem nosil rdečo majico vodilnega v posebnem točkovanju poletov, ni bilo športno in pošteno. Uničili so mi možnosti v bitki za mali kristalni globus. A sem še mlad in imam še dovolj časa. (Smeh.)

Kdaj ste začutili, da se boste začeli uvrščati med najboljše?

Na treningu sem že skakal dobro, a na tekmah mi nikakor ni uspelo sestaviti dveh popolnih skokov. Ni bilo stabilnosti, kar je bilo povezano z mojimi napakami in vremenskimi razmerami. V Zakopanah sem začutil, da sem konkurenčen, v Saporu pa se mi je odprlo s tretjim mestom.

Torej ste ob prihodu v Vikersund že vedeli, da so pred vami uspešni poleti, ki jih sicer obožujete.

Ne. Glavni cilj so bili tehnično popolni skoki. Vesel bi bil vsake uvrstitve med najboljših deset. Glede na to, da v lanski sezoni v poletih nisem bil konkurenčen, sem imel v načrtu napredovanje korak za korakom. Ko sem po dolgem času pod seboj začutil pravi pritisk in občutke, je bilo fantastično.

Šesta zmaga v karieri na tekmah za svetovni pokal je verjetno nekaj posebnega, saj ste bili zaradi težke poškodbe še oktobra na operacijski mizi. Kam bi postavili zmago v Vikersundu?

Za milimeter pomembnejša od drugih, ker sem premagal Prevca. Resnično mi pomeni veliko, saj sem naredil izjemen premik po hudi poškodbi. To je bila zmaga telesne pripravljenosti in psihične trdnosti v glavi, saj zdaj znova zaupam v svoje sposobnosti.

Zmaga v Vikersundu se je poklopila z rojstnim dnem žene Špele.

Ko sem ji zjutraj čestital, mi je dejala, naj ji za rojstni dan podarim zmago in ne kupujem nobenega drugega darila. Šlo je za naključje.

Kako je z bolečinami v poškodovani roki?

Boli, ko jo iztegnem ali pokrčim. Ko skačem, roko včasih lahko povsem odmislim, drugič pa me zelo moti, še posebno pri telemarku. Najbolj me moti, ko ob ogledu posnetka vidim, da je pokrčena, v zraku po sem bil prepričan, da je bila iztegnjena.

V vaši karieri je bilo veliko padcev. Ste rekorder med slovenskimi reprezentanti. Zadnji je bil na treningu pred tekmo v Trondheimu, kjer je bil tako hud, da vam je počila čelada.

Udarec je bil brutalen. Na ledeni plošči mi je obrnilo smučko in sem udaril s tilnikom nazaj. Na srečo sem pred sezono dobil super čelado, ki absorbira udarce. Če bi imel takšno, kot sem jo imel oktobra ob padcu na treningu v Innsbrucku, bi se zgodilo verjetno kaj hujšega. Za trenutek me je zabolela glava, nato je bolečina popustila. Moja kariera je pač zelo razburljiva.

Pogled v nadaljevanje sezone s finalom v Planici?

Po trojih stopničkah v sezoni sem pomirjen. Ne razmišljam, kaj moram narediti zase še danes popoldne. Ko ne gre, pač preveč tuhtaš. Planice se že zelo veselim, ker bom precej bolj užival kot lani, ko nisem bil v posebej dobri formi.

Kako iz vloge kapetana ekipe gledate na dosežke Petra Prevca?

Fantastično. Že od prve tekme v Klingenthalu mu je steklo po načrtih. Nimamo kapetana. Kot najstarejši pa moram biti vzor mlajšim. Je drugače kot takrat, ko sem bil jaz mlad. Tedaj sem na Damjana Frasa gledal povsem drugače, medtem ko nas zdaj mladi ob prihodu pošolajo. Nekoč je bilo veliko več hierarhije in spoštovanja do starejših. Nimamo težav, a včasih mi kakšen stopi na žulj. Ne ljubi se mi uveljavljati avtoritete. V seštevku je lepo biti z mladimi, ker je energija drugačna in mi pomaga. Imamo se lepo. So pa tudi teme, ki jih preslišim, predvsem debate o avtomobilih so dolgočasne.

Ste ljubitelj hitrosti, obožujete motorje, a noče sodelovati v razpravah o avtomobilih.

Nisem privrženec avtomobilov. Pomembno je le, da je avto varen, velik in udoben ter me pripelje od točke A do B, ne zanimajo pa me moč in modeli.

Ali boste v skokih vztrajali tako dolgo kot Kasai?

Z njim se včasih malo pošaliva, a zelo slabo govori angleško. Prepustil se bom toku časa. Ko bom začutil, da nisem več konkurenčen, se bom poslovil. Izziv so olimpijske igre v Južni Koreji 2018.