To je to. Torej grem v hotel, vzamem prtljago in jo še nocoj mahnem domov. (smeh)
Kakšna je vaša ocena obeh poletov?Bila sta zelo podobna kot v četrtek, ko sem zmagal. V prvi seriji ni prišlo do napake, ker bi hotel preveč, ampak sem enostavno prepozno začel z odskokom, zato sta mi šli smučki spet malo po svoje. Ko v drugem delu leta pogoji niso bili najboljši, so mi smuči znova zanihale, zato je bila uvrstitev na šesto mesto po prvi seriji pričakovana in realna. Finalni skok je bil moj najboljši v letošnji Planici. Takšnega skoka nisem naredil vse od Almatyja in prav v tem sem našel posebno zadovoljstvo.
O čem ste razmišljali pred drugim poletom, ko ste imeli 10,9 točke zaostanka za Kranjcem.Nič posebnega si nisem rekel, ampak sem v glavi vse skupaj malo premlel, ali naj bom sproščen ali naj se sekiram. Predvsem sem se osredotočil na tisto, kar moram narediti, in se prepustil toku dogodkov.
Ali ste po fantastičnem poletu 242 metrov upali, da bo dovolj za zmago?Ne. Po pristanku sem pomislil, da bo dovolj za stopničke. Pred menoj so bili zelo kakovostni tekmeci, zlasti Norvežana Forfang, ki je zelo močan že od prvega poleta tukaj, pri Gangnesu pa nikoli ne veš, kaj bo naredil. Dokaz odlične forme Forfanga je tudi v tem, da je nama z Robijem že oba dneva delal družbo na odru za zmagovalce. Izmenjevali smo se le na stopničkah.
Ali so vam ob pogledu na gledalce znova šle kocine pokonci?Da. Sapo sem zajel in gledal ter bil srečen ob pogledu na morje zastav, ki je bilo večje, kot je dejanska velikost slovenskega morja.
Ob dvojni slovenski zmagi je bilo veliko čustvenega naboja.Takoj ko je Robi odrinil z mize, sem že vedel, da bo dvojna zmaga slovenska, meni pa je bilo vseeno, kdo je prvi in kdo drugi. Ko je pristal, sem bil prepričan o Robijevi zmagi in sem mu moral kar nekajkrat reči, da je bil njegov polet dovolj dolg za najvišjo stopničko. Ko se je pokazala številka ena, je bilo očitno, da je zelo odleglo tudi njemu.
Kako težak je bil Robi za prenašanje na ramenih po izteku?Ni težak, ker skupaj s posteljo tehta 64 kilogramov. Brez težav bi ga nesel po skakalnici navzgor na vrh zaletišča.
V Planici ni videti konca slovenski pravljici. Kaj pričakujete na današnji ekipni tekmi?Ne vem. Norvežani so favoriti številka ena. Že na svetovnem prvenstvu na Kulmu so se kar poigrali z vsemi nami. Bomo videli, kaj se bo zgodilo.
Ali so noge že zelo utrujene?Da. Ko opravljam obveznosti, me pokonci drži še adrenalin. Po tekmi v četrtek sva z Robijem želela sprintati od tiskovnega središča do kabin za preoblačenje, a so noge odpovedale že pri malih skakalnicah, ko so stopile na sneg. Zvečer, ko se telo umiri, čutim, da gre sezona proti koncu, saj že ob devetih postanem zaspan.
