Neurje, kakršno se zgodi le na 250 let

V Ljubljani se je nebo utrgalo že popoldne. Padlo je kar trideset litrov vode na kvadratni meter, zalilo nekaj kleti in garaž, toča, ki je bila čedalje večja in je padala z vedno večjo močjo, pa je uničevala predvsem pločevino in stekla avtov. Komaj je voda odtekla in so se zrna ledu stopila, pa je tik pred polnočjo izpod neba udarilo še enkrat, še bolj silovito. "Ponoči je padlo kar petdeset litrov vode na kvadratni meter. Po količini padavin pride statistično gledano tako huda nevihta enkrat na 250 let," je povedal dežurni meteorolog. Predvsem v južnem delu Ljubljane je bila toča ogromna, velika kot jajca, kar je za Ljubljano nekaj izjemnega, hudo pa je bilo tudi v Trnovem, središču mesta in na vzhodu.

Stotine obtolčenih avtov

Gasilska brigada Ljubljana je kar 24-krat hitela črpat vodo, med drugim v kleti Kliničnega centra in porodnišnice ter v železniški podhod in tamkajšnje lokale, pomagali pa so pokriti tudi dve strehi, ki jih je prebila toča, in odstraniti padla drevesa. Eno je padlo na Bohoričevi, drugo pa na streho neke hiše. "Prek noči smo našteli kar osemdeset klicev na pomoč. Čeprav se je veliko voznikov zateklo pod drevesa, je bilo največ škode na avtomobilih," je povedal namestnik načelnika občinskega oddelka za zaščito in reševanje Roman Lavrač . Po mnenju AMZS-jevcev je ogromno škode povzročila tudi panika, ki ji je "pomagala" še spolzka odeja iz listja, vode in ledenih zrn.

V Avtohiši Real je Boštjan Čižman povedal, da bodo poleg približno dvestotih avtomobilov, ki so jih vozniki pripeljali v popravilo, morali obnoviti tudi približno sto novih, še neprodanih vozil. "Vnaprej vzamemo ljudi z razbitimi stekli in žarometi, tiste, ki imajo poškodovano le pločevino, pa naročamo za dva ali tri tedne kasneje." Tudi v Avtohiši Vič Peugeot menjajo stekla kot po tekočem traku, kaj bodo storili z dvajsetimi novimi, obtolčenimi avti, med katerimi so nekateri tudi že prodani, pa še ne vedo. Marsikdo je tudi staknil modrice in buške, saj je toča zaradi močnega vetra padala še bolj silovito. V Kliničnem centru so oskrbeli poškodovanca, ki ga je toča zadela v roko, tri ljudi, ki jih je "kresnilo" po glavi, in dva pešca, ki sta padla na spolzkih tleh.

Škodo, ki so jo veter, toča in dež naredili na mestnem zelenju, bodo odpravljali še tedne. Najhuje je bilo, je povedal pomočnik glavnega direktorja KPL gradnje, rast, inženiring za področje Rast Zoran Tomšič , na Rožniku, grajskem hribu, Golovcu in v Tivoliju, saj kanalizacija vode ni mogla požirati, zato so nastali hudourniki in povsem razrili sprehajalne poti. V Tivoliju je veter porušil nekaj dreves, predvsem pa je nevihta sklatila ogromno vej in mladega, občutljivega listja. "Veliko škode je tudi na pravkar zasajenem sezonskem cvetju na gredicah. Nekaj ga bomo morali zamenjati, upamo pa, da bo večino `rešilo` umetno gnojilo." Toča je naredila ogromno škode tudi na sicer zavarovanih toplih gredah in steklenjaku, na srečo pa so cvetje, ki so ga gojili pod steklom, že prodali. Pričakovati je tudi škodo na sadnem drevju in drugih posevkih na vzhodnem delu Ljubljane, vendar za zdaj podatkov še ni.

Pozor, ceste še vedno spolzke!

Podvoze na Celovški, Dunajski in Zaloški je zalilo že popoldne, na Šmartinski pa je neki avto v povodnji celo obstal in so ga gasilci morali izvleči. Delavci Javnega podjetja Vodovod- kanalizacija so takoj začeli čistiti zamašene požiralnike, po kanalizaciji pa je včeraj do 8. ure zjutraj priplavalo kar tri kubične metre listja. "Česa takega še ni bilo!" je povedal vodja službe sektorja vzdrževanja kanalskega omrežja Janko Sirec , ki je ljudi opozoril, da lahko požiralnike sami očistijo - samo pobezati je treba s palico ali metlo. Večina poplav je bila na cestah, kjer je bilo tudi včeraj še veliko listja in so bile zato zelo spolzke. "Če bi hoteli vse očistiti v enem dnevu, bi potrebovali dvesto ljudi, ki jih nimamo. Strojni pometači delajo počasi, saj je mokro listje težko odstraniti," je pojasnil Andrej Černe iz Snage.

Opozoril je, da bi morali pločnike, ki so kot funkcionalna površina last prebivalcev, očistiti meščani, ki jih je k sodelovanju pozvala tudi ljubljanska županja Vika Potočnik : "Poklicali bomo prostovoljce, meščani pa lahko pomagajo tako, da poleg pločnikov očistijo še parkirišča." Kot je povedal Stanko Petrič iz Cestnega podjetja Ljubljana, je bilo ogromno poškodb na makadamskih cestah. Precej potrpežljivosti pa so včeraj morali imeti tudi železniški potniki, saj je ponoči veter pretrgal vozno mrežo - najprej na progi med Verdom in Logatcem, nato pa še med Logatcem in Rakekom. Začasno so potnike preusmerili na avtobuse, poškodbe pa so že odpravili. Med nevihtami je izpadla tudi elektrika; v Šiški je tik pred polnočjo na daljnovod padlo drevo in pretrgalo vodnik, vendar so prebivalci dobili elektriko nazaj že v dobri uri. Elektrike je zaradi enakega vzroka ponoči zmanjkalo tudi v Novem mestu. Direktni udar strele je ugasnil še semafor na Litijski cesti v Ljubljani. Pospraviti so morali tudi dve cestni svetilki, ki ju je porušil veter, večje škode pa nista naredili.

"Le s čim smo se zamerili bogu?"

V Posavju je v pasu, ki se razteza od Senovega, prek Armeza, Globokega, Kapel, Mosteca, Dobove in vse do Obrežja ob hrvaški meji, padala kot oreh debela toča. Na njivah, vrtovih in sadovnjakih je nastalo pravo razdejanje, pridelek je ponekod uničen. "Bila je že noč, ko je začelo ropotati po strehi," nam je pripovedoval sadjar Ivan Germovšek iz Globokega, medtem ko smo si ogledovali slabe tri hektare velik sadovnjak in se zaman trudili, da bi našli vsaj en nepoškodovan plod. "V slabe pol ure smo ostali brez vsega pridelka, pa že po aprilski pozebi je precej slabo kazalo. Čisto nič ni ostalo, niti za industrijsko predelavo ne! Štirinajst let imam že ta sadovnjak, pa česa takega ne pomnim."

Ker se je zvečer že prijetno ohladilo, toče ni več nihče pričakoval. Ta je lomila tudi tanjše veje in poškodovala lubje, tako da se bodo posledice kazale še prihodnje leto. Naš sogovornik podobno kot večina drugih sadjarjev svojega nasada nima zavarovanega. "Zavarovati pridelek pomeni zaradi neugodnih pogojev zavarovalnic skoraj enako, kot da bi ga ujma pol uničila!" Tudi direktor Sadjarske zadruge Posavje Toni Koršič ob pogledu na katastrofalno razdejanje ni našel pravih besed: "Ne vem, s čim smo se tako zamerili bogu, da je toča najhuje udarila ravno po sadovnjakih naših članov. Na približno 160 hektarih površin je uničila 90 odstotkov pridelka. Res ne vem, kako bomo letos preživeli." Hud naliv s točo in vetrom v Posavju je pustil posledice tudi na infrastrukturi in stanovanjskih objektih. Na Senovem, Armesu, Brestanici in v Globokem je voda zalila več hiš, podrta drevesa so ovirala promet, ki je bil ponekod zaradi poplavljenih podvozov povsem zaustavljen. Ponekod je na cestah naplavilo debele nanose blata, v bližini Cundrovca pa je podrto drevo poškodovalo telefonski vod.

Okoli šeste ure zvečer je v Ljubnem ob Savinji, v Nazarjah, Mozirju, Žalcu in na Vranskem padala toča v velikosti lešnikov, zaradi katere je bil promet na avtocesti skozi Spodnjo Savinjsko dolino močno oviran. Voda je zalila nekaj kletnih prostorov, gasilci pa so imeli veliko dela tudi zaradi številnih udarov strel. V Spodnjem Gaberniku je vodna strela razkrila del ostrešja na hiši, prebila zid in poškodovala električno napeljavo, vodna strela pa je udarila tudi v dimnik hiše v Vrbju. Gasilci iz Vrbja in Žalca so poškodovani del ostrešja pokrili s ponjavo. Okoli tri milijone tolarjev škode je povzročila strela, ki je udarila v gospodarsko poslopje v Vinski Gori pri Velenju. Ognjeni zublji so poslopje uničili. Poleg tridesetih nakladalk sena sta zgorela puhalnik in obračalnik, gasilci pa so morali odhiteti tudi v Marijo Reko, kjer je zaradi udara strele zgorel del ostrešja na starejšem gospodarskem poslopju.

Niso mogli črpati vode

Včeraj je neurje spet divjalo na Celjskem in do večera so policisti zabeležili 14 prometnih nezgod, večina pa se jih je zgodila popoldan, ko je širše celjsko območje zajel močan naliv. Na regionalno cesto Ločica pri Vranskem-Motnik je zdrsnil manjši plaz, ki pa so ga pristojni hitro odstranili. Promet je bil na nekaterih cestah oviran zaradi nanosov zemlje, zaradi vode pa je bil neprevozen podhod pod železniško progo pri Pošti Celje. V dve hiši v okolici Celja sta popoldan udarili vodeni streli.

Neurje se je že zgodaj popoldne razbesnelo tudi nad Mengšem, kjer je strela udarila v kozolec na Zadružniški ulici. Gasilcem je uspelo ogenj pogasiti, še preden se je razširil. Mengeški gasilci so imeli veliko dela tudi s črpanjem vode, saj je zalila kleti na Glavičevi, Slamnikarski in Slovenski cesti. Ponekod je bila podtalnica tako visoka, da tudi črpati niso mogli in so zato občanom le pomagali znositi stvari iz kleti.

Kot je povedal Anton Slapar, vodja izmene v centru za požarno varnost Domžale, so se morali na Viru najprej lotiti drevesa, ki je padalo čez magistralko pri Tosami, nato pa še zalitega podvoza v Domžalah. Na Kamniškem je bila zaradi plazu nekaj časa zaprta cesta Kamnik-Ločica, težave pa so imeli tudi na železnici, saj med Mengšem in Kamnikom zaradi okvare niso delali semaforji. V Zgornjih Lokah se je po plazu bližnji potok razlil čez magistralno cesto, ki je bila zaprta približno dve uri, in pretrgal še električni kabel.

Precej dela so gasilci imeli tudi na Jesenicah, v Radovljici, Lescah in v Kranju, kjer je voda vdrla v nekaj deset kleti. Še najbolj je toča klestila na Bledu in v okolici, kjer je poškodovala vrtnine in posevke. Nekaj dela so imeli tudi komunalci z odstranjevanjem odpadlih vej z dreves v Betinskem klancu. Ker je neurje divjalo precej pozno zvečer, ko se je promet že zredčil, pa je bilo na avtomobilih le malo škode.

Močno neurje je včeraj popoldne zajelo Novo Gorico dvajset minut pred peto uro. Pihala je orkanska burja, ki je po podatkih centra za obveščanje, porušila tri drevesa in sicer v naselju Loke pri Novi Gorici, pred bolnišnico v Šempetru pri Gorici in na novogoriški železniški postaji. Po dobrih 40 minutah se je ujma z močnim dežjem polegla. in dopisniki