V EU so do določene mere optimistični glede možnosti za uresničitev zadanega cilja, po katerem bi morala biti unija sposobna od leta 2003 naprej na krizno območje v roku 30 dni od odločitve napotiti 1000 od omenjenih 5000 policistov. Nenazadnje je že danes za mednarodne akcije pripravljenih 3500 evropskih policistov, ki so se v glavnem preizkusili v misijah ZN, OVSE in WEU v Albaniji. Po drugi strani pa evropska diplomacija opozarja, da je podvig izgradnje skupnih policijskih sil zelo zahtevna naloga, saj, za razliko od vojaških enot, kjer je EU v pomoč NATO, tu unija nima "vzorca", ki bi mu sledila.

Dodatno h kompleksnosti podviga prispeva dejstvo, da je sestava policij od članice do članice različna. V nekaterih državah, na primer, v Italiji, Franciji, Španiji, Portugalski in na Nizozemskem, imajo tako civilne kot vojaške policijske sile, potem so tu države, kot sta Nemčija in Belgija, kjer so policijske enote regionalizirane oziroma imajo okrepljene pristojnosti na deželni ali regionalni ravni, pa tudi države kot Velika Britanija z decentralizirano policijo. Zaradi takšne raznolikosti bo koordinacija med članicami precej zahtevna, opozarjajo v uniji, po drugi strani pa dodajajo, da je v raznolikosti tudi prednost. Na ta način bodo zagotovljene sile, pripravljene na vrsto različnih situacij, so prepričani v EU.

Sam podvig ne zajema le zbiranja policijskih sil, temveč načrti predvidevajo usposabljanje policije za učinkovito izvajanje skupnih misij, zagotavljanje opreme in nenazadnje ustrezne zakonske prilagoditve v posameznih članicah, s katerimi bo napotitev policistov omogočena. Današnji sestanek ni bil sklican zato, da bi unija dobila odgovore na vsa ta vprašanja, pač pa, kot razlaga švedsko predsedstvo, da bi v potekajoče politične razprave o izgradnji policijskih sil končno vnesli tudi praktično dimenzijo. Sklepe policijske konference bodo v kratkem obravnavali zunanji ministri petnajsterice, z napredkom v procesu pa se bodo junija na zasedanju v Goeteborgu seznanili voditelji držav članic.