Izraelska vojska je med obsežno ofenzivo v Gazi doslej izdala številne ukaze o evakuaciji za različna območja, ki so se počasi raztezala proti jugu palestinske enklave in na območja, ki so jih pred tem označili za varna za civiliste, poroča portal katarske televizije Al Jazeera.
Sedaj izraelski ukazi za evakuacijo skupno zajemajo že dve tretjini območja Gaze, kjer je pred začetkom spopadov med palestinskim gibanjem Hamas in Izraelom 7. oktobra skupno živelo 1,78 milijona Palestincev, oziroma približno 77 odstotkov celotnega prebivalstva Gaze.
Proti jugu palestinske enklave sicer še vedno beži na deset tisoče ljudi, več kot polovica od 2,3 milijona prebivalcev Gaze pa je stisnjenih v mesto Rafa na skrajnem jugu enklave ob meji z Egiptom, je še sporočil urad ZN.
Posebna poročevalka ZN za zasedena palestinska ozemlja Francesca Albanese je ob tem davi v objavi na omrežju X obsodila ponedeljkov napad izraelske vojske na konvoj agencije ZN za pomoč palestinskim beguncem (UNRWA) s humanitarno pomočjo, kar je označila za očitno kršitev mednarodnega humanitarnega prava.
Izraelska vojska je medtem v ponedeljek na omrežju X sporočila, da se v zahodnem delu mesta Han Junis nadaljujejo spopadi, več palestinskih borcev naj bi pripadniki izraelskih sil ubili tudi v severnem delu Gaze.
Skupno število Palestincev, ki so bili od 7. oktobra ubiti v ofenzivi izraelskih oboroženih sil v Gazi, po zadnjih podatkih tamkajšnjega ministrstva za zdravje znaša 27.478, še 66.835 ljudi pa je ranjenih.
Rusija, Iran, Irak in Sirija kritični do napadov ZDA na Bližnjem vzhodu
Varnostni svet ZN je medtem v ponedeljek na zahtevo Rusije razpravljal o novih ameriških napadih na Bližnjem vzhodu. Zasedanja so se udeležili tudi veleposlaniki Irana, Iraka in Sirije, ki so skupaj z ruskim kolegom kritizirali ravnanja ZDA. Slovenski predstavnik Samuel Žbogar je bil mnenja, da je najboljši način za ustavitev nasilja v regiji, mir v Gazi.
Ameriške sile v Iraku in Siriji so bile v času najnovejše zaostritve bližnjevzhodne krize od 7. oktobra tarča 165 napadov. Po smrtonosnem napadu na ameriško oporišče 28. januarja v Jordaniji so ZDA silovito odgovorile in sprožile niz napadov proti domnevno proiranskim skupinam v Siriji in Iraku.
Ruski veleposlanik Vasilij Nebenzija je dejal, da so bili to zadnji v vrsti nezakonitih in neodgovornih napadov ZDA, ki potrjujejo agresivno naravo ameriške politike na Bližnjem vzhodu. »Tudi London bi moral odgovarjati za sodelovanje pri provokacijah velikega brata v Washingtonu,« je o vlogi Združenega kraljestva dejal Rus in dodal, da ZDA namerno vlečejo Iran v regionalni konflikt.
Iranski veleposlanik Amir Saeid Iravani se je povsem strinjal z njim in dodal, da so ameriški napadi nezakoniti, neupravičeni, groba kršitev osnovnih načel mednarodnega prava in ustanovne listine ZN. Zagotovil je, da Iran nima vojaške prisotnosti v Iraku, v Siriji pa ima svetovalce na povabilo vlade v Damasku. »ZDA z napadi le odvračajo pozornost od pravih vzrokov krize, kar so okupacija, agresija in genocid s strani Izraela,« je dejal Iravani in dodal, da bi se morale ZDA in druge države zveze Nato umakniti iz Iraka.
Namestnik iraškega veleposlanika države Abas Kadhon Obaid al Fatlavi je obsodil vse napade na iraškem ozemlju ter pozval Varnostni svet, naj zaščiti ozemeljsko celovitost držav. Veleposlanik Sirije Kusaj al Dahak pa je kot glavni vzrok konfliktov v regiji navedel uničujočo politiko ZDA, ki da slepo podpirajo izraelsko okupacijo Palestine. ZDA je obtožil, da si napačno razlagajo 51. člen ustanovne listine ZN, ki govori o pravici držav do samoobrambe. Ravno ta člen je namreč namestnik ameriške veleposlanice pri ZN Robert Wood v svojem nastopu znova navedel kot opravičilo za najnovejše ameriške vojaške operacije na Bližnjem vzhodu.
Slovenski veleposlanik Samuel Žbogar je v svojem nastopu izrazil naraščajoči občutek nemoči glede zaustavitve prelivanja konflikta iz Gaze v širšo regijo. »Še naprej verjamemo, da je najboljši način za zaustavitev spirale nasilja v regiji, mir v Gazi. Bombardiranje Gaze je potrebno ustaviti, kakor tudi napade na Izrael,« je dejal Žbogar in vse v regiji pozval, naj delajo na zmanjšanju napetosti.
