Podpirate gradnjo sežigalnice odpadkov v Mestni občini Ljubljana (MOL)?
Ne. Postavitvi sežigalnice v neprevetreni kotlini nasprotujem, saj bi ta predstavljala preveliko grožnju zdravju občanov. Zdravniška stroka postavitvi sežigalnice znotraj Ljubljanske kotline nasprotuje, saj se zaradi temperaturne inverzije toksični delci v zimskem času nalagajo v zraku. Ti že danes dosegajo zdravju nevarne koncentracije. Trenutni župan vedno kot zgled za gradnjo sežigalnice promovira Dunaj, hkrati pa zamolči dejstvo, da Dunaj ni kotlina. Mesta v Avstriji, ki ležijo v kotlinah (na primer Gradec), nimajo sežigalnic.
Podpirate začasno sežiganje ljubljanskih odpadkov v Republiki Srbski?
Ne. Ne podpiram nikakršnega izvažanja odpadkov v države, ki po okoljskih in razvojnih standardih zaostajajo za Slovenijo. Takšne prakse vidim kot neko vrsto neokolonializma in jim ostro nasprotujem.
Podpirate gradnjo kanalizacijskega kanala C0?
Ne. O gradnji kanala C0 mora biti opravljena celostna okoljska in tudi zdravstvena presoja vplivov projekta na okolje in zdravje prebivalstva. Glede na pomen, ki ga ima območje za preskrbo Ljubljane s pitno vodo se mi zdi hitenje in obhajanje nujnih procedur, skrajno neodgovorno.
Bi se zavezali v prvem letu svojega županskega mandata pripraviti strategijo in akcijski načrt za boj proti posledicam podnebnih sprememb? Katere ključne ukrepe bi vključili?
Da. Lotil se bom problematike vročinskih otokov, ki se širijo po mestu. Občina bo sofinancirala energetsko sanacijo stavb, hkrati bomo preučili možnost izgradnje sistemov daljinskega hlajenja. Spodbujali bomo ozelenitev streh. Pri stanovanjski politiki bomo dali prednost pametnejši zasnovi novih stanovanjskih sosesk z zelenimi atriji, ki omogočajo boljše prezračevanje zaradi vzpostavitve dveh toplotnih con.
Podpirate ureditev zmogljivih mestnih avtobusnih linij - Zmaj, ki ga je pripravila Koalicija za trajnostno prometno politiko?
Da. Kot redni vozač na avtobusih Ljubljanskega potniškega prometa na svoji lastni koži čutim kako slabo zasnovan je javni potniški promet v Ljubljani. Pohitritev najbolj obremenjenih linij, povečanje njihove frekventnosti ter povečanje kapacitete z večjimi avtobusi so ukrepi, ki bi pomembno doprinesli k izboljšanju kakovosti javnega prevoza ter prometa nasploh, saj bi javni prevoz s sistemom ZMAJ postal bolj privlačen za vsakogar.
Podpirate širitev obvoznice in vpadnic v Ljubljano?
Ne. Širitev cest povzroča tako imenovan "induced demand", ko se zaradi širitve cestne infrastrukture na ceste poda več voznikov, ki se danes raje odločajo za javni prevoz ali kolo. Problema prometnih zamaškov nikakor ne moremo reševati s širjenjem cest, saj to ni rešitev temveč zgolj odložitev problema nekaj mesecev v prihodnost. To dokazujejo številni primeri iz tujine, na primer teksaški Katy Freeway, kjer niti 26 pasov ne zadošča, da bi se lahko izognili prometnim zamaškom.
Bi določene parkirne površine ali prometne pasove ukinili za motorni promet in jih namenili kolesarjem in pešcem?
Da. Mestne ulice so bile prvotno zasnovane za pešce, poplava avtomobilov na naših cestah je posledica močnega lobiranja avtomobilske industrije, ki je močno doprinesla k uničevanju planeta in k zniževanju kakovosti bivanja v mestih. Ceste je treba vrniti pešcem; tako bomo izboljšali kakovost zraka, naredili mesto bolj varno, ceste, zaprte za motorni promet, pa prispevajo tudi k ustvarjanju novih delovnih mest, saj se lahko v stavbah, ki mejijo na ceste, razvijajo storitve za mimoidoče.
Bi zgradili parkirno hišo pod osrednjo tržnico?
Ne. Širjenje infrastrukture, namenjene avtomobilom, se mi zdi nesprejemljivo. Težavo parkirišč za stanovalce je potrebno reševati drugače, z različnimi tarifami za stanovalce in nestanovalce. Slednje si želim z visokimi cenami parkiranja v centru mesta preusmeriti na ugodnejša parkirišča na robu mesta in rabo javnega prevoza.
Podpirate uvedbo posebnih štipendij ali drugih finančnih spodbud, da bi privabili dodatne zdravnike družinske medicine, ginekologije, pediatrije in zobozdravnikov v Zdravstveni dom Ljubljana?
Da. Podpiram kadrovsko štipendiranje in podobne finančne spodbude, ampak bi ob tem želel poudariti, da zdravstveni delavci potrebujejo več kot le dodaten denar. Potrebujejo tudi ugodne in kvalitetne javne storitve, kot so vrtci in šole za njihove morebitne otroke ter brezplačno varstvo otrok. Potrebujejo tudi boljše delovne pogoje in pa kakovosten podporen kader - oskrbnike in medicinske sestre, ki so temelj vsakega delujočega zdravstvenega sistema.
Bi povečali sredstva za subvencioniranje počitniškega varstva otrok?
Da. V dobi prekarizacije delovnega trga je vse več staršev primoranih delati skozi večino časa šolskih počitnic. Vse večja razširjenost dela od doma marsikomu dodatno otežuje situacijo. Subvencije za počitniško varstvo otrok, zlasti za prekarce, močno podpiram.
Bi občina morala kupovati več zazidljivih zemljišč za gradnjo neprofitnih najemnih stanovanj?
Da. Vsekakor. Občina mora narediti vse, kar je v njeni moči, da poveča ponudbo stanovanj na trgu, predvsem z gradnjo javnih neprofitnih najemnih stanovanj.
Bi letno namenili fiksni delež proračuna občine gradnji neprofitnih najemnih stanovanj?
Da. Sredstva za gradnjo novih javnih neprofitnih stanovanj je potrebno vsaj podeseteriti.
Podpirate avtonomne cone?
Da. Avtonomne cone ponujajo prostor za razvoj umetnosti in skupnosti, ki ponuja alternativo klasičnim tržnim mehanizmom, ki sicer upravljajo naša življenja. Avtonomne prostore vidim kot način, da marginalizirane družbene skupine povežemo nazaj v širšo ljubljansko skupnost in le to nadalje razvijamo v odprto in tolerantno družbo, ki bo temeljila na medsebojnem sodelovanju.
Bi prekinili družbeno pogodbo z Olimpijskim komitejem Slovenije in Elektrončkom Jožeta Pečečnika za projekt Bežigrajski športni park? Kako bi rešili problem Plečnikovega stadiona?
Ne. Jože Pečečnik je s projektom prenove stadiona storil veliko investicijsko napako, s prekinitvijo pogodbe mu ne želim dajati podlage, da občino terja za kakršna koli sredstva oziroma reparacije. Stadion je kulturni spomenik in kot tak bi moral biti brezplačno dostopen širši javnosti, ne glede na lastništvo.
Bi omejili gradnjo novih nakupovalnih središč?
Da. Nova nakupovalna središča so izredno velika potrata zazidljivih površin, ki hkrati ustvarjajo prometni kaos. Spodbujati je potrebno majhne prodajalne, razpršene po mestu, ki bodo Ljubljančanom omogočale, da spremenijo svoje nakupovalne navade iz občasnih velikih nakupov z avtomobili v pogostejše majhne nakupe po poti; peš ali s kolesom. Praksa iz tujine kaže, da se zaradi tako spremenjenih nakupovalnih navad zavrže znatno manj hrane, saj se to kupuje svežo in sproti.
Bi omejili širjenje turističnih nastanitvenih kapacitet (prepoved gradnje novih hotelov, prepoved Airbnb)?
Da. Zvišal bi turistično takso, z občinskim prostorskim načrtom bi poskusil onemogočiti širjenje turistične ponudbe v centru mesta, ter jo poskusil preusmeriti na druge lokacije. Del sredstev pridobljenih z višjo turistično takso bi namenil tudi investicijam v turistični razvoj drugih krajev in drugih delov Ljubljane, da bi se turisti iz preobremenjenega centra mesta usmerili tja. Prepoved Airbnb ni v pristojnostih občine. Že močno poostren nadzor, ki se ga danes sploh ne izvaja, bi verjetno zadoščal za zmanjšanje škodljivih vplivov platforme.
Bi omejili širjenje oziroma celo zmanjšali površine, namenjene gostinskim vrtovom?
Da, a le v centru mesta. Prevelika obremenjenost je problem zlasti centra mesta, zato so tovrstne omejitve smiselne predvsem tam.
Podpirate omejitev županskega mandata? Če da, na koliko let?
Da. Župan bi smel po mojem mnenju služiti največ dva zaporedna mandata, torej skupaj največ 8 let županske funkcije. Pretirano kopičenje moči v rokah županov ogroža demokratični proces ter povečuje možnosti za korupcijo in nepotizem.
Bi uvedli participativni proračun?
Da. Podpiram povečanje participativnega proračuna in nasploh vzpostavljanje načinov za večjo participacijo občanov pri usmerjanju politik občine. Zavzemam se tudi za testiranje elektronskih orodij za e-demokracijo, kot so e-referendumi na občinski ravni in platforme za glasovanja o posameznih pobudah občanov.
Bi na Žalah uredili pokop posmrtnih ostankov žrtev povojnih pobojev?
Ne. Mislim, da je skrajni čas, da v Sloveniji pustimo mrtve, da počivajo v miru.
