Zveza Nato je na svojem zgodovinskem vrhu, prvem po začetku vojne v Ukrajini, sprejela več odločitev, ki odražajo močno spremenjeno varnostno arhitekturo v Evropi in napovedujejo, da še dolgo ne bo mogoča vrnitev odnosov z Rusijo na stanje pred začetkom njene agresije na Ukrajino. Zavezništvo je po umiku turške blokade potrdilo širitev na Švedsko in Finsko, katerih vstop v Nato bodo morali ratificirati še parlamenti vseh članic. Že to je simbolno znamenje kljubovanja Rusiji, ki se je na napovedano novo širitev Nata pričakovano odzvala negativno.
Še mnogo odločnejše poteze Nata so sledile s sprejetjem novega strateškega koncepta, prvega po letu 2010, v katerem je Rusija opredeljena kot sovražnica Nata, zavezništvo pa se posredno ni odreklo širitvi na Ukrajino in Gruzijo. Z njima in z BiH namerava razširiti partnersko sodelovanje in naprej voditi dialog o pridružitvi.
Med sporočila Natovega vrha Rusiji sodi tudi zaveza o modernizaciji ukrajinske vojske. Na Natove voditelje se je po videopovezavi obrnil ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski in jim sporočil, da bo Ukrajina za obrambo potrebovala pet milijard dolarjev na mesec. »Te vojne Rusija ne vodi zgolj proti Ukrajini. Vodi jo, da bi lahko narekovala pogoje Evropi in to, kakšna bo prihodnja svetovna ureditev,« je dejal.
Slovenija bo pripravila načrte
Članice Nata so na vrhu v Madridu potrdile povečanje sil za hitro odzivanje s sedanjih 40.000 na 300.000 vojakov. Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg pričakuje, da bodo dodatne enote pripravljene do prihodnjega leta. Hkrati bodo vzdolž celotnega vzhodnega krila v operaciji Prednja prisotnost povečali število nameščenih vojakov, ponekod tudi do ravni brigad, s čimer bo Nato okrepil odvračanje Rusije od morebitnega napada.
Koliko vojakov bo v enote za hitro odzivanje, ki morajo biti sposobne za napotitev v največ 30 dneh, prispevala Slovenija, premier Robert Golob včeraj ni pojasnil. Načrte o tem bodo pripravili, v šestih mesecih pa tudi načrt povečanja obrambnih izdatkov, pri čemer bo po Golobovih ocenah treba pospešiti časovnico doseganja dveh odstotkov BDP za obrambo.
Znatne vojaške okrepitve ZDA v Evropi
Zelenski je pozdravil odločitve Nata, ki jih je označil za težke, a nujne. Hkrati je opozoril, da Ukrajina potrebuje več težkega orožja – topništva in protizračne obrambe –, da bi lahko zaustavila ruske sile. Uradna Varšava pa je zadovoljna zaradi ameriške napovedi, da bodo na poljskih tleh vzpostavili trajno ameriško vojaško poveljstvo. »To so novice, na katere smo čakali dolgo časa,« je rekel poljski predsednik Andrzej Duda.
Ameriški predsednik Joe Biden je napovedal, da bodo ZDA »branile vsako ped zavezniškega ozemlja«, evropsko varnost pa okrepile s pošiljanjem bojnih ladij v Španijo, eskadrilj lovcev v Veliko Britanijo, zračnih obrambnih sistemov v Nemčijo in Italijo, drugih obrambnih kapacitet v baltske države in 3000-glave brigade v Romunijo. ZDA so od začetka vojne v Ukrajini v Evropo poslale dodatnih 20.000 vojakov. »Vojna predsednika Putina proti Ukrajini je uničila mir v Evropi in povzročila največjo varnostno krizo v Evropi po drugi svetovni vojni. Nato se je odzval z močjo in enotnostjo,« pa je ocenil Stoltenberg.
Finski in švedski pristanek
Zadovoljen je bil tudi turški predsednik Recep Tayyip Erdogan. Po sklenitvi memoranduma s Finsko in Švedsko je umaknil blokado njunih poti v Nato. V memorandumu sta se Finska in Švedska strinjali, da ne bosta podpirali sirske kurdske milice YPG, Kurdske delavske stranke PKK niti gibanja Fetulaha Gülena. Državi sta v memorandumu potrdili, da je PKK (tako kot za celotno EU) tudi zanju teroristična organizacija. Preučili bosta turške zahteve za izročitev oseb, tudi na podlagi turških obveščevalskih podatkov.
Raziskali bosta tudi novačenje članov PKK na svojih tleh. Strinjali sta se, da ne bosta uvajali embarga na izvoz orožja v Turčijo. Za uresničevanje memoranduma bodo vse tri države ustanovile mešano meddržavno skupino. Že takoj po podpisu pa je prišlo do različnih razlag vsebine. V Erdoganovem uradu so denimo menili, da bosta Švedska in Finska spremenili svojo zakonodajo s področja terorizma in da sta z memorandumom priznali, da je Gülenovo gibanje teroristična organizacija. Turčija je tudi sporočila, da bo od Finske in Švedske na podlagi memoranduma zahtevala izročitev 33 pripadnikov PKK in Gülenovega gibanja.
Očitno pa je Erdogan za svojo popustljivost račun izstavil tudi ZDA. Ameriška administracija je namreč nakazala pripravljenost, da Turčiji proda 40 lovcev F-16 in opremo za modernizacijo 80 lovcev, ki jih Turčija že ima. V Beli hiši sicer trdijo, da Turčija od nje ni ničesar zahtevala, niti ni ničesar ponudila. Biden pa se je Erdoganu na dvostranskem srečanju zahvalil za umik blokade Švedske in Finske ter za posredovanje pri Rusiji, da bi Ukrajini omogočili izvoz žitaric.
