Zrahljajmo zemljo
Začetek pomladi nam prinese vrtnarsko delo na domačem vrtu. Veliko truda vložimo v obdelavo vrtnih tal, da zagotovimo ustrezno strukturo zemlje, ki bo omogočala izmenjavo hranil z vodo ter zraka. Hranila se topijo v vodi ter vežejo na humus in glinene delce v zemlji. Kisik pa je potreben za življenje koristnih talnih mikroorganizmov. Prekopavanje ali rahljanje zemlje ustvari primerno strukturo tal za sajenje ali sejanje vrtnin.
Zemljo obdelujemo, ko je ta suha. Spomladi lahko enostavno le zrahljamo zemljo z vilami. Z intenzivnim lopatenjem uničujemo strukturo tal z mešanjem posameznih plasti. To je primerno za jesensko obdelavo tal ali za res izrazito zbito zemljo. Vrtno zemljo pripravljamo približno dva tedna pred sejanjem ali sajenjem, ne več, ker se lahko zaradi vremenskih dejavnikov struktura zemlje spremeni in bi bilo naše rahljanje zaman.
V težkih, ilovnatih tleh z veliko vsebnostjo glinenih delcev se voda dobro zadržuje, vendar zaradi zbite in trde strukture rastline težje razvijejo koreninski sistem. Poleg tega imajo veliko težavo z rastjo predvsem korenovke in gomoljnice, saj so plodovi (gomolj, koren) manjši, slabo razviti ali nenavadnih oblik, ker se ne morejo normalno razvijati. Takšni zemlji je dobro ob rahljanju dodati kamninsko moko, saj se ti delci vrivajo med glinene delce in s tem bo postopoma z leti zemlja manj zbita in bolj rahla. A potrebno bo redno rahljanje, dodajanje kamninske moke in organske snovi v obliki komposta in drugih gnojil.
Organsko je ekološko
Organska snov skupaj z mikroorganizmi v tleh ustvarja humus, brez katerega nimamo živih in rodovitnih tal. Ima pa tudi zelo pomembno lastnost – vrivanje med talne delce. V ilovnatih tleh se vriva med delce in tako rahlja zemljo, v peščenih tleh pa delce povezuje med sabo. Zato je dodajanje organske snovi v tleh izjemnega pomena za ohranjanje rodovitnih tal ter njihovega prilagajanja našim željam in potrebam. Spomladi začnemo gnojenje z ekološkim organskim gnojilom v obliki peletov, ki ga dodamo posameznim rastlinam glede na kolobar in potrebe rastlin po hranilih. Organska gnojila, kot so kompost, hlevski gnoj, dodajamo tlom le jeseni tako, da jih zmešamo z zgornjo plastjo tal (20–25 cm). Prav tako jih dodajamo le enkrat na tri leta, ker se hranila ta čas porabijo. Gnojimo tiste dele vrta, kjer bomo spomladi gojili predvsem plodovke (paradižniki, paprike, bučke, kumare, jajčevci …).
Ne pozabimo na kolobar
V ekološkem vrtnarjenju je kolobar osnova vsega, saj z njim na povsem naraven način zmanjšamo pojav bolezni in škodljivcev, obenem pa vrtnine veliko bolje uspevajo. Osnova štiriletnega kolobarja je delitev vrta na štiri dele ali poljine, znotraj katerih bomo sejali in sadili različne zelenjadnice. To nam omogoči celoletno pridelavo različnih vrst zelenjave in možnost spravila več kot enega pridelka z iste gredice v vsej sezoni pridelave. Kolobar je zelo zahteven in da si olajšamo delo, lahko uporabimo povsem brezplačno aplikacijo naredivrt.si, ki nam izriše štiriletni kolobar z izbranimi vrtninami. Pri pripravi tal pazimo na količino peletiranega ekološkega gnojila Organika, saj gnojimo: prvo poljino z 2 kg/10 m2, drugo 1 kg/10 m2, tretjo 0,5 kg/10 m2 in četrte ne gnojimo. Ne pretiravamo s količino gnojila, saj bomo raje skladno z rastjo vrtnin redno dognojevali.
Na prvo poljino sadimo za hranila najzahtevnejše zelenjadnice, kot so plodovke (paradižniki, paprike, bučke, kumare, jajčevci), kapusnice (belo zelje, glavnati ohrovt) in od gomoljnic zgodnji krompir. Po spravilu zelja bomo sredi poletja sejali nizki fižol za pozno poletno spravilo strokov. Ko bomo v začetku junija uspešno zaključili s pridelavo zgodnjega krompirja, bomo posadili sadike zimskega pora, ki ga bomo pobirali pozno jeseni in pozimi. Na drugi poljini pridelujemo kapusnice (zelje, cvetačo in brokoli, redkvice, kolerabice, glavnati ohrovt, brstični in kodrolistni ohrovt) in solatnice (glavnato solato in berivko). Na tretjo poljino sodijo čebulnice, kot sta česen in čebula, ki ne marata gnojenja s svežim hlevskim gnojem. Od čebulnic sadimo na to poljino še poletne sorte pora, po njegovem spravilu lahko sejemo radič solatnik ali pozno poleti motovilec. Med vrste čebule izmenično sejemo korenček.
Na četrti poljini pridelujemo gomoljnice (rdeča pesa) in stročnice (grah in nizki fižol), česen in poznopoletne posevke črne redkve, repe in rumene kolerabe ter jesenske solatnice (endivija, radič). Med stročnicami najprej sejemo grah in po spravilu zadnjih strokov sadimo radič in endivijo. Nizki fižol sejemo v vrste, pomešamo ga s šetrajem ter po zaključku in spravilu strokov posadimo kitajsko zelje. Od stročnic pridelujemo še bob, ki ga sadimo po robovih te poljine in tako pridelamo sveže ali suho zrnje te zanimive stročnice.
Vanes Husić, univ. dipl. inž. agr., Plantellin strokovnjak
