Naj pa se nam spomladi vseeno ne mudi. Dokler so tla vlažna in je njihova temperatura manj kot 6 °C, v trato ne posegajmo. Za prva opravila se mora temperatura zraka dvigniti, zemlja pa posušiti. Pozorni bodimo tudi na jutranjo slano in dolgotrajne nizke temperature. Takrat so travne bilke zmrznjene in ob vsaki hoji po travni površini kar nekaj teh bilk dobesedno zlomimo in poškodujemo ter uničimo zeleni del in tudi korenine.
1. Odstranjevanje mahu
Mah je velik sovražnik trave. Bliskovito se širi in travi odvzema hrano, vodo in zrak. Če ga ne odstranjujemo, trato popolnoma zaduši. Kako ga odstraniti? Če v svoji trati opazimo mah, uporabimo specialno sredstvo Plantella Proti mahu 3 v 1. Posujemo ga po vlažnem mahu zjutraj ali zvečer. Ko čez nekaj dni počrni, ga pograbimo. Nato dosejemo novo travo.
2. Zračenje trate
Svojo zelenico moramo zgodaj spomladi in jeseni prezračiti, s čimer bomo omogočili globoko rast korenin ter zmanjšali zbitost tal. Kako trato prezračiti? Najprej trato povsem na kratko pokosimo. Nato z vilami ali vertikulatorjem tla preluknjamo in nasipljemo kremenove peske, ki jih z metlico pospravimo v luknje med travo.
3. Gnojenje
Trava je intenzivna kultura, zato jo moramo pogosto kositi. To pa pomeni, da ji s tem vsak teden odvzamemo ogromno hranil. Sama jih ni zmožna nadomestiti, zato postaja čedalje bolj bleda, šibka in redka. Dobro prehranjena trava je lepša, bolj zelena in močnejša, pa tudi bolje kljubuje vremenu, boleznim in plevelom. Kdaj in kolikokrat gnojiti? Trato okrepimo s pravilnim gnojenjem, kar pomeni vsaj enkrat na mesec z ustreznim gnojilom. Posujemo ga pred dežjem ali dobro zalijemo, saj lahko sicer travo požgemo. Gnojimo aprila, maja in junija. Nato v poletnem času ne gnojimo, razen če je napoved močnega dežja za kakšen dan in to močo izrabimo za gnojenje.
4. Setev
Vsako leto lahko odmre četrtina trate. Z dosejevanjem izboljšamo gostoto in zmanjšujemo težave z mahom ter plevelom. Kakšna semena izbrati? Ker v naravi ni trave, ki bi bila sama po sebi primerna za vrtno trato, lahko uporabljamo različne mešanice semen, posebej primerne za senco, sonce, polsenco ali posebne razmere in lege, ki omogočajo, da je trava odporna proti mahu in boleznim, trpežna za teptanje in hojo, enakomerna, gosta, hitro rastoča, dolgotrajna … Najmanj dela bomo imeli z izborom posebej obloženih travnih semen, ta so namreč obdana s posebnim ovojem hranil za hitro začetno kalitev, istočasno pa ta plašč zagotavlja, da se s semeni ne hranijo ptice. Najbolje je sejati v oblačnem in brezvetrnem vremenu.
5. Košnja
Z redno košnjo poskrbimo za pravilno rast. V povprečju kosimo enkrat na teden, v času intenzivne rasti pa tudi dvakrat na teden. Kdaj in koliko kositi? Kosimo na približno 3 cm višine, razen poleti, ko travo pokosimo na višino 4 cm. Vedno pa naj velja, da porežemo največ tretjino dolžine trave. Zavedati se moramo: prenizka košnja trato oslabi, previsoka pa ne spodbuja rasti stranskih poganjkov, zato postane trata redkejša in bolj občutljiva za obremenitve.
6. Zalivanje
Trava bo lepa le, če od pomladi do jeseni ne bo pogrešala vode. Da potrebuje vodo, najhitreje ugotovimo tako, da stopimo nanjo. Koliko zalivati? Če se bilke takoj zatem ne poravnajo, se lotimo zalivanja. V hladnejših dneh zalivamo sredi dneva, poleti, ko je pripeka, pa zalivamo zjutraj ali zvečer, da trave ne poškodujemo ali povzročimo ožiga. Zalivamo raje bolj poredko in takrat obilno, da voda res prodre v globino tal. Če zalivamo dvakrat na teden, bomo potrebovali približno 10 litrov vode na kvadratni meter.
7. Jesensko gnojenje
Trava raste še dolgo v zimo, a takrat kaj hitro oslabi zaradi visoke vlage, pomanjkanja svetlobe in mraza. Postane tudi dovzetna za bolezni. Zakaj gnojiti tudi jeseni? Pomembno je, da trato tudi jeseni pognojimo. Posebna jesenska gnojila za trato vsebujejo več fosforja za razvoj gostih in krepkih korenin. Tako travi omogočimo lažje prezimovanje, spomladi pa bo trata bolj gosta, enakomerno zelena in primerna za hojo.
Vanes Husić, univ. dipl. inž. agr., Plantellin strokovnjakFotografije: Plantella
