Pripravimo lonec
Potrebujemo čim večji lonec, kolikor nam prostor dopušča. Večji lonec, več zemlje, manj se bo izsuševala v poletnih mesecih. Predvsem plodovke (paradižnik, jajčevec, paprika) potrebujejo dovolj prostora za razvoj korenin. Ker v loncih vzgajamo mešane posevke, je dobro, da je lonec širok. Pri loncu raje izberemo svetlo barvo, saj se bo tako manj segrel in se bo zemlja manj izsuševala. Izberemo lahko plastični, keramični lonec ali pa ponovno uporabimo kakšen star kovinski lonec ali celo odsluženo košaro.
Na dnu lonca naj bo drenaža iz glinoporja, kamenja, keramike. Ta bo poskrbela za odcejanje odvečne vode, saj sicer hitro pride do koreninskih gnilob. Če imamo lonce pod streho, drenaža ni nujna, saj sami določamo količino vode. Nato na drenažo postavimo plast filca ali vrtne koprene, ki prepreči mešanje in izpiranje zemlje z drenažo. Najbolj pomembna pa je zemlja, ki mora dobro zadrževati vodo in hranila ter imeti primerno strukturo, ki bo rastlinam zagotovila dobro oporo in primeren razvoj koreninskega sistema. Pri polnjenju vsakih 10–15 cm zemlje navlažimo z vodo, saj bo le vlažna šota opravljala svojo funkcijo zadrževanja hranil.
Mešana zasaditev
Na večjem balkonu si lahko omislimo vrtnine, za katere pogosto menimo, da sodijo samo na velik vrt ali vsaj v visoko gredo. Na sliki je primer opore za kumare. Uporabljeni sta dve oporni palici, preostala opora je iz sadjarske mehke plastične vrvice; tako ne poškodujemo ograje. Dve sadiki kumar zadostujeta za kar nekaj domačih solat. Pod kumarami je prostor za solatnice ali špinačnice, med katere enostavno potaknemo seme redkvic ali kakšen čebulček.
Če uporabimo dovolj velik lonec, imamo lahko posajene vse plodovke, tudi paradižnik. Ta ima velik koreninski sistem, ki potrebuje najmanj 30 cm globok lonec. Izberemo lahko visoke sorte paradižnika, a bomo potrebovali res močno in visoko oporo, do 2 m. Za balkon raje izberemo grmičaste sorte paradižnika. Na en lonec bo dovolj en paradižnik. V loncu premera 40 cm je prostor še vsaj za baziliko, tri solatnice in vmes potaknemo čebulček za mlado solato. Mesto ob plodovkah zapolnimo s solatnicami, izberemo denimo hrastov list, ker ga obtrgujemo in imamo liste na voljo vse leto. Zraven potaknemo še kakšno čebulo in seveda baziliko za boljši okus. Ne pozabimo, da vse vrtnine za dobro rast potrebujejo hranila, zato jih redno dognojujemo s tekočim organskim gnojilom, ki vsebuje morske alge.
Vroč balkon
Pogosto imamo balkon obrnjen na južno ali zahodno stran in je velik del dneva izpostavljen sončni pripeki. To pa ni primerno za vse rastline, saj tudi te dobijo sončne opekline in ne uspevajo. Izjema so čiliji, feferoni in paprike. Tudi vse druge plodovke so rastline toplote in sonca, a omenjene odlično uspevajo na takšnih izpostavljenih legah. V tem primeru ne smemo pozabiti na redno zalivanje, v poletnem času kar vsak dan, in dognojevanje za čim več plodov. V senci teh plodovk pa lahko dobro uspevajo solatnice, špinačnice in še kaj.
Jagode na hitro
Jagode so pogosto del zelenjavnih gredic. Tudi na balkonu jih hitro in enostavno vzgojimo. Namenimo jim sončen in zračen prostor, da zmanjšamo možnost okužb z raznimi boleznimi. Lahko jih kombiniramo z vrtninami, najbolje s kakšnim trajnim zeliščem v kotu posode. Odlična izbira je drobnjak, saj čebulnice odganjajo glivične bolezni. Zelišča so zelo pomembna in jih v kuhinji uporabljamo vsako dnevno. Ker vsebujejo eterična olja, delujejo odganjalno proti škodljivcem in številnim boleznim. Za čim večji učinek jih je najbolje posaditi v številne posode na balkonu.
Vanes Husić, univ. dipl. inž. agr., Plantellin strokovnjak
Fotografije: arhiv podjetja Plantella
