Črni ribez
V času pred začetkom pomladi, marca, ko so rastline v mirovanju, opravimo zimsko rez. Črni ribez zelo enostavno ločimo od drugih ribezov po vonju. Nežno podrgnemo po lesu in brstih ter prste povohamo, saj ima črni ribez zelo prijeten, specifičen vonj, medtem ko ga drugi nimajo. To si zapomnimo, ko kupujemo sadike.
Pri črnem ribezu so posamezna stebla rodna štiri leta, potem jih je treba nadomestiti z novimi. Stebla vedno izrezujemo tako, da vstavimo škarje v zemljo in izrežemo poganjek. Stebel pri črnem ribezu nikoli ne krajšamo, saj s takimi ranami ribez izpostavimo škodljivcu steklokrilki, katere ličinka se hrani znotraj stebla ribeza, ko potuje po njegovem strženu in s tem hitro uniči ves grm. Če so rezi res nujni, jih dobro zamažemo s kakovostno cepilno smolo, ki se hitro strdi in ne poka. V enem grmu ribeza imamo okoli 12 stebel, med katerimi kolobarimo. To pomeni, da imamo nekaj štiriletnih, nekaj triletnih … vse do nekaj enoletnih.
Rdeči in rumeni ribez
Pri rdečem ribezu imamo v grmu tako kot pri črnem okoli 12 poganjkov. Razlika je, da so njegovi poganjki lahko rodni 6–8 let. Stare poganjke prav tako izrezujemo in jih nadomeščamo z novimi. Poganjke lahko krajšamo in režemo po želji. Pazimo pa, da je celoten grm lepo odprt in dobro osončen za zdrave in sočne plodove. Dolge enoletne poganjke lahko prikrajšamo za tretjino, saj bomo tako dobili lepe debele jagode.
Ameriška borovnica
Za uspešno rast in razvoj potrebujejo ameriške borovnice primerno zemljo s kislim pH. Zato pri sajenju, v veliko posodo ali jamo, nasujemo zemljo za ameriške borovnice, ki ima kisel pH. Zmešamo jo z vrtno zemljo, ker se hranila in voda bolje vežejo v mešanici zemlje. Posamezni poganjki so rodni 6–8 let, nato rodnost močno pade, zato jih je treba izrezati in nadomestiti z novimi. Poganjke izrezujemo in krajšamo tako, da je sredina grma lepo osončena in odprta. Poganjkov na glavnih in stranskih vejah ne krajšamo, saj ameriška borovnica vedno rodi na koncu poganjkov.
Aronija
Vedno bolj pogost del našega sadnega vrta, tudi okrasnega, saj zelo lepo cveti, ima zanimive plodove ter barvito jesensko listje. Imamo različne sorte, bolj nizke in bolj visoke. Gojimo jo v obliki grma, kjer imamo 4–5 glavnih poganjkov pri visokih sortah in do 10 poganjkov pri nizkih sortah. Vedno vzgajamo nekaj manjših poganjkov, ki bodo po potrebi nadomestili starejše. Ti so rodni do 10 let, nato jih zamenjamo, a lahko tudi prej. Ker ima zelo lepo upogljive glavne poganjke, jih pri obiranju zelo enostavno nagnemo in poberemo plodove. Veje, ki se križajo in rastejo ena v drugo ali pa so stare, prenizke, preprosto izrežemo. Pri vseh izrezovanjih nastale rane dobro zamažemo s cepilno smolo, saj tako preprečimo vdor bolezni in škodljivcev v rastlino.
Maline
Maline, ki rodijo enkrat na leto, septembra in oktobra začnejo razvijati cvetne brste na enoletnih poganjkih. Iz njih se spomladi prihodnje leto razvijejo cvetovi in plodovi. Iztrošene poganjke in odvečne mlade odstranimo tik nad tlemi takoj po končanem obiranju sadežev. Preostale rozge pritrdimo na ogrodje in razredčimo tako, da na približno 10 centimetrov stebla pustimo po en močnejši poganjek.
Dvakrat rodnim malinam pa se začnejo cvetni brsti razvijati že v začetku poletja in rodijo še isto jesen. Po koncu zorenja (običajno po prvi slani) se vrh posuši, zato ga prirežemo. Naslednjo pomlad se na odrezanem poganjku razvijejo plodovi (drugi pridelek), ki zorijo hkrati s pridelkom enkrat rodnih sort. Poleti jim privezujemo veje na oporo, jeseni pa pobiramo plodove.
Ustvarimo svoje potaknjence
Zelo enostavno ustvarimo potaknjence iz ribezov. Narežemo vejice, dolge 15–25 centimetrov. Spodnji del, kjer bo korenina, namočimo v vodo in lahko uporabimo tudi sredstvo za pospeševanje rasti korenin. V rahlo zemljo naredimo luknjo in vanjo previdno vtaknemo vejico tako, da sta vsaj dva brsta v luknji in dva nad luknjo. Višek odrežemo in luknjo nežno zagrnemo tako, da ne poškodujemo brstov. Pri aroniji in ameriški borovnici pa tudi enostavno poskusimo s potaknjenci. Nekatere sadne vrste, kot so jagode godži ali maline, se zelo hitro same ukoreninijo, ko pridejo v stik z zemljo, zato moramo biti previdni, saj jih je hitro preveč.
Vanes Husić, univ. dipl. inž. agr., Plantellin strokovnjak
