Gredicam privoščite počitek
Rastline so zelo rahločutne glede okolice in na njihovo rast pomembno vplivajo sosednje gredice. Nekatere začimbe in dišavnice delujejo kot repelenti in dobra soseščina pomeni manj težav s škodljivci, dober sosed ščiti pred boleznijo. Sezname dobrih in slabih sosedov najdete v vsaki vrtnarski knjigi, svetujemo pa tudi upoštevanje kolobarjenja. Izmenjevanje posevkov na posamezni gredici pogosto zapostavljamo oziroma zelenjadnice kar naključno premikamo iz gredice v gredico. Načrtno kolobarjenje izboljšuje sestavo tal in je najboljša priprava na naslednjo vrtnarsko sezono. Menjavanje posevkov prepreči prekomeren razvoj talnih škodljivcev, bolezni in organizmov, ki napadajo točno določeno vrsto zelenjave. Natančni vrtnarji si vsako leto pripravijo skico zasaditve z letnico, da kasneje primerjajo različne zasaditve, lažje je sledenje pravilom kolobarjenja. Za uspešno kolobarjenje je priporočljiva uporaba zlahka prenosljivih opor za rastline. Pogosta napaka vrtnarjev je izdelava kompleksnih konstrukcij, rastlinjakov in hišic, zaradi katerih smo rastline več let zaporedoma prisiljeni vzgajati na istih gredicah.
Zasaditev naj bo praktična
Na gredicah lahko poleg naštetih upoštevamo še številne druge dejavnike, ki prispevajo k boljšemu obrodu. Praktični vrtnarski nasveti so preprosti, saj si že s pravilno razporeditvijo gredic in poti olajšamo delo. Rastline, ki imajo bujno rast, bo jeseni lažje pospraviti, če rastejo ob robu vrta in v bližini kompostnega kupa. Pri sajenju visokih vrtnin (sončnice, koruza, visok fižol …) upoštevamo, da bodo odrasle rastline ustvarjale precej sence. Če vodo na vrt prinašamo z zalivalko, skušamo najbolj žejne rastline posaditi tako, da so v delu vrta, do katerega najlažje dostopamo. Najprej upoštevamo pravila kolobarjenja in druge osnovne zakonitosti, s čimer si prihranimo kakšen korak v sušnih mesecih.
Poleg vrtnin razporejamo tudi opremo
Na vrtu smo najbolj omejeni z njegovo lego in velikostjo, zato je predvsem na majhnih vrtovih pomembna razporeditev rastlin in velikost gredic. Te naj bodo široke dober meter, da jih zlahka obdelujemo z obeh strani. Rastline sadimo v vrste – imele bodo več prostora za rast, bolezni in škodljivci se bodo z rastline na rastlino širili počasneje, lažje bo obdelovanje. Ob gredicah je treba razporediti še vso drugo opremo. Poti naj bodo na večjem vrtu širše, da se lahko srečata dve osebi, lažja bo uporaba samokolnice. Če je vrt ograjen, morajo biti vrata dovolj široka za prehod s polno naloženo samokolnico. Materialov za izdelavo poti je veliko. Najbolj trpežni so tlakovci in prane plošče, nekoliko več dela je s peščenimi potmi, ki imajo več prednosti. Po dežju niso blatne, prijetne so za hojo in vožnjo samokolnice ter nimajo ostrih robov. Pri gradnji poti si predstavljamo vrt v času bujnega rastja, saj se določene rastline široko razrastejo in je gibanje po vrtu v nekaj mesecih popolnoma drugačno. Ob poteh priporočamo zasaditev nižjih rastlin, kot so začimbnice, saj bo takšna zasaditev nemoteča, sploh pa dišeča in prijetna na pogled.
Preverite orodje in stroje
Pred začetkom zunanjih opravil je čas za vzdrževanje orodja in strojev. Lopata in motika bosta v prihajajočih tednih glavno vrtnarsko orodje, zato preverimo, da sta trdno nasajeni in nabrušeni. Testni zagon motornih naprav v februarju prispeva k zgodnjemu odkritju kakšne težave, ki bi jo bilo čez mesec ali dva težje odpraviti. V pomladnih mesecih so servisi polni kosilnic in prekopalnikov, tako je v začetku sezone zaradi pritiska na servise pričakovati več tednov dolge roke celo pri manjših popravilih. Zato je najbolje, da že v tem mesecu v vrtno kosilnico natočite sveže gorivo, po možnosti očistite ali zamenjate vžigalno svečko, čiščenje ohišja in zračnega filtra pa naj bi tako opravili že v jeseni. Zagon bi moral steči gladko, v primeru zapletov pa imate pred spomladanskimi opravili še nekaj tednov časa za odpravo napake.
Po znanje v knjižnico in na splet
V Sloveniji je vrtnarjenje že dolga leta zelo priljubljena dejavnost, v zadnjih letih pa iz tujine prihaja veliko novih trendov. Razmah televizijskih in spletnih vrtnarskih oddaj ter številne revije in knjige na temo ljubiteljskega vrtnarjenja potrjujejo, da je pridelava zelenjave vedno možna, čeprav na balkonu stanovanja ali okenski polici. Kratko spletno brskanje razkrije številne zanimivosti; vrtnarska društva, organizirane izmenjave sadik in semen ter aplikacije, ki pomagajo pri načrtovanju vrta. Na dobro razviti vrtnarski sceni se informacije ponujajo na vsakem koraku, zato se je vredno potruditi, poglobiti in uživati v obilnem pridelku.
