Klopi prenašajo bolezni
V naravi se klopi najraje zadržujejo v vlažnih listnatih gozdovih z gosto grmičasto podrastjo. Zato nam je samoumevno, da se oblečemo v dolga oblačila in na glavo poveznemo še pokrivalo. A vseeno jih na obleki ali na hišnem ljubljenčku prinesemo na domači vrt. Na svoje žrtve čakajo v podrasti in splezajo nanje. Pri tem poiščejo mesto, kjer je koža najbolj mehka in prekrvljena, na primer za ušesi, pod pazduho, v dimljah, dlaneh, lasišču ali stopalih. Ker ima klopova slina anestezijski učinek, ugriza ne čutimo.
Klopi lahko na človeka in na živali prenašajo povzročitelje različnih bolezni. V slovenskem prostoru sta najpogostejši lajmska borelioza in klopni meningoencefalitis (KME). Medtem ko so z borelijami okuženi klopi razširjeni po vsej Sloveniji, pa je klopov, okuženih s povzročiteljem klopnega meningoencefalitisa, največ na Gorenjskem, Koroškem, Štajerskem in v ljubljanski regiji. Da preprečimo pik, se zaščitimo s sredstvom Effect Protect repelent proti klopom. Sredstvo lahko poškropimo po oblačilih ali nanesemo na kožo, ker je dermatološko testirano in dejansko primerno tudi za otroke, starejše od 3 let. A vendar, ko smo na domačem vrtu ali terasi, nočemo biti v strahu pred klopi. Zato jim zmanjšamo možnost bivanja. Urejena, pokošena zelenica je osnova, saj klopi visijo na višjih rastlinah in prežijo na nas. Če višjih rastlin na zelenici ni, smo to možnost napada odstranili. Prav tako uredimo kakšno opuščeno, vlažno mesto na naši parceli.
Srbeči piki
Poleg klopov se nam na parceli hitro zaredijo verjetno najbolj osovražene žuželke na vsem planetu, komarji. Na svetu je okoli 300 različnih vrst komarjev, pikajo nas pa samice, ki jih privlačita tako količina ogljikovega dioksida v izdihanem zraku osebe kot tudi vonj kože. Obilnejši ljudje in nosečnice z dihanjem proizvajajo več ogljikovega dioksida, zato jih imajo komarji raje. Še posebno pa jim je všeč vonj po mlečni kislini, ki se izloča takrat, ko telovadimo. Nekatere vrste komarjev nas pikajo le v gležnje in noge, ker jih privlači vonj bakterij na nogah.
Pri nas imamo domačega navadnega komarja in tigrastega komarja. Po širnem svetu obstajajo bolezni, ki jih komarji prenašajo in so smrtonosne, zato predstavljajo velik problem. Pri nas domači komarji prenašajo vročico Zahodnega Nila in japonski encefalitis, tigrasti pa čikungujo, dengo, rumeno mrzlico, virus zika. Na srečo je v Sloveniji le nekaj okužb na leto. A vseeno so piki sila boleči, moteči in seveda nadležni.
Pomembno je poznati potek razmnoževanja. Samica odloži jajčeca na površino vode. Ličinke se izležejo po 48 urah. Življenjska doba pogostejših vrst komarjev je okoli enega meseca. Večina komarjev je aktivna ponoči ali v somraku, čez dan počivajo v skrivališčih. So šibki letalci in neradi zaidejo dlje kot nekaj sto metrov od vode, kjer so se izlegli. Zimo preživijo v obliki jajčec. Zato moramo okoli hiše vse pregledati in odstraniti morebitno stoječo vodo, ki je pogosto v pozabljenih posodah, zamašenih žlebovih, celo vodnjakih. Na teraso in vrt namestimo UV luči in kurimo sveče, ki jih odganjajo. Sebe pa zaščitimo še s sredstvom Effect Protect repelent proti komarjem. Zagotavlja sedemurno zaščito in je popolnoma brez vonja. Ker je dermatološko testiran, ne povzroča draženja kože, zato je primeren tudi za majhne otroke, starejše od treh let.
Pik močno boli
Na domačem vrtu nas pogosto zmotijo ose ali sršeni, posebno če je v bližini zrelo sadje ali so na vrtni mizi sladke pijače in hrana. Te žuželke so sicer miroljubne, a kaj hitro postanejo napadalne, ko so razdražene ali kadar branijo svoja gnezda. Pri večini ljudi pik povzroči bolečino in rdečico, v posameznih primerih pa lahko pride tudi do zatekanja. Pri ljudeh z alergijami so nevarni piki v mehkejše dele telesa ali predel glave, predvsem v vrat in ustno votlino, ko lahko zaradi zatekanja pride do oviranega dihanja. Težava nastane, ko naredijo gnezdo na ostrešju hiše, na fasadi ali na bližnjem drevesu. Gnezda lahko učinkovito zatremo z izdelkom Effect insekticid proti osam in sršenom. Z njim lahko pršimo z razdalje 4–6 metrov, tako se izognemo izpostavljenosti razdraženim osam, ki nas bi lahko pičile. Najučinkovitejše je zatiranje v zgodnjih jutranjih urah, ob nižjih temperaturah, ko so živali manj aktivne, ali pozno zvečer, ko je večina os in sršenov že v gnezdu.
Pripravil: Vanes Husić, univ. dipl. inž. agr., Plantellin strokovnjak
