»Šokiran sem bil, ko sem bil prvič, čeprav brez dokazov, obsojen. Zdaj bi rad natančneje vse pojasnil. Ker res nisem nikogar ubil, pokojni je bil moj prijatelj,« je pred sodnico Vesno Podjed začel zagovor 38-letni Mervan Šljivar. Ponovno mu sodijo zaradi umora razvpitega Nedžada Kličića, ljubitelja orožja, znanega tudi kot Cazinski ali Krajiški Rambo, septembra 2014 v Bosni. Prvič je dobil 30 let zapora, a vrhovnih sodnikov sodba ni prepričala in odredili so novo sojenje. Šljivar, ki je bil prvič zelo redkobeseden, se je tokrat razgovoril. Ponudil je tudi alibi: ljubico. Prej zaradi žene o tem ni želel govoriti, je razložil.
Brezobzirno maščevanje
14. septembra 2014 okoli pol ene zjutraj je v lokal Gold v Ostrožcu vstopilo pet maskiranih moških z avtomatsko puško, puškomitraljezom, kovinsko palico in pištolo. Medtem ko so gostje morali leči na tla, je šel eden do Kličića, ki je sam sedel v loži. Večkrat ga je udaril po glavi, nato pa v glavo še ustrelil. Tožilstvo trdi, da je bil to Mervan Šljivar, njegovi pajdaši pa Haris Gredelj, Mehmed Rekić, Sabahudin Ikeljić in Dragan Pavlović, ki so bili medtem v Bosni že obsojeni. Takrat so krivdo zvračali na Šljivarja, ko so bili v Ljubljani zaslišani kot priče, pa so povedali bolj malo, izgovarjali so se na izgubo spomina in strah za lastno varnost. Šljivar je bil za bosanske organe pregona nedosegljiv, saj se je po umoru odpeljal v Slovenijo. Ni šlo za beg, trdi, žena ga je poklicala v Ljubljano, naj se ji pridruži na obisku pri bolni materi. Tik pred odhodom sta se pri njem oglasila Gredelj in Rekić in ga prosila, da ju vzame s seboj. Odložil ju je v Štepanjskem naselju, naslednji dan pa za umor izvedel od žene, ki je novico zasledila na spletu.
Pred Kličićevo hišo je nekaj dni prej odjeknila eksplozija. Policistom je rekel, da jo je naročil Šljivar. Tožilstvo trdi, da se mu je zato brezobzirno maščeval. Poleg tega naj bi Kličiću posodil denar, pa mu ga ta ni želel vrniti. Obtoženi pravi, da nič od tega ni res. Pri eksploziji ni imel nič: policisti so ga na podlagi Kličićeve prijave povabili na informativni razgovor, nato pa napisali kazensko ovadbo zoper neznanega storilca. Tudi dolga ni bilo: Kličiću je v preteklosti enkrat res posodil 400 evrov, a mu jih je še isti dan vrnil. Sicer pa je imel denarja še zase le za sproti. Ima pet razredov osnovne šole, takrat je v firmi na Švedskem opravljal hišniška dela. V firmi je bil zaposlen pet let, a od tega tri na bolniški zaradi duševnih težav, tako da je bil dohodek še nižji.
Izkoristil ženino odsotnost
Za Gredlja, Rekića, Ikeljića in Pavlovića je dejal, da so bili njegovi sosedje in znanci. Prek Gredlja je tudi spoznal Kličića, po njegovih besedah zelo dobrega, a malo posebnega človeka. Res mu je Kličić tudi grozil (našli so njegova SMS-sporočila), je potrdil. »Tak je pač bil. Na hitro se je sprl, a tudi na hitro pobotal. Tak je bil do vseh. Verjetno tudi zaradi drog,« je dejal.
Kaj je Šljivar počel usodno noč, če ni moril? Ker je bila žena v Ljubljani, se je 13. septembra okoli 12. ure odpeljal po ljubico v Banjaluko, jo odpeljal v Prijedor, ponoči pa spet domov. Med vožnjo sta se ustavila v lokalu v kraju Kozarac, kar lahko potrdi tudi lastnik, je povedal. Domov se je vrnil okoli 3. ure. Nato sta se pred vrati pojavila Gredelj in Rekić in ga prosila, če ju zapelje v Ljubljano. Rekla sta, da sta namenjena k sorodnikom v Avstrijo in Švico. »Bil sem presenečen, a nisem nič posumil. Če bi vedel za umor, ju nikoli ne bi vzel s sabo,« je še dejal.
