Ko je sredi lanskega leta višje sodišče Mervanu Šljivarju potrdilo najvišjo, 30-letno zaporno kazen zaradi umora, smo v Dnevniku zapisali, da dokončna pika na i na ta primer še vedno ni postavljena. Že takrat je namreč zagovornik Blaž Mlinar Kovačič napovedal pritožbo na vrhovno sodišče. Kar je tudi storil – in uspel. Vrhovni sodniki so te dni sodbo razveljavili, kakšne vzroke so navedli, še ni jasno, saj sklep še ni napisan. Razveljavitev je razbrati le iz sklepa, da Šljivarju do novega sojenja na okrožnem sodišču podaljšujejo pripor. Razlog: begosumnost in ponovitvena nevarnost.
Brezobzirno maščevanje
Spomnimo, da je 14. septembra 2014 okoli pol prve zjutraj v lokal v Ostrožcu v BiH vdrlo pet maskiranih moških, oboroženih z avtomatsko puško, puškomitraljezom, kovinsko palico in pištolo. Gostje so morali leči na tla, nato je šel tisti s pištolo do gosta Nedžada Kličića, ljubitelja orožja, znanega kot cazinski ali krajiški Rambo, in ga ustrelil v glavo. Policija je še isti dan prijela Harisa Gredlja, Mehmeda Rekića, Sabahudina Ikeljića in Dragana Pavlovića. Mervana Šljivarja, ki naj bi Kličića ustrelil, pa so kasneje šele na podlagi mednarodne tiralice prijeli pri nas.
Na ljubljanskem sodišču so mu začeli soditi že, ko so bili preostali štirje v BiH obsojeni (od šestih let in dveh mesecev do dveh let in osmih mesecev zapora). Očitali so mu umor iz brezobzirnega maščevanja, ker naj bi Kličić policiji prijavil, da je Šljivar nekaj dni prej nekomu naročil, naj na njegovo hišo vrže eksploziv. Prav tako naj bi mu Kličić dolgoval nekaj tisoč evrov.
Šljivar je vse zanikal. Potrdil je, da sta si bila v laseh, a sta po njegovem zatrjevanju nesoglasja še pred smrtjo zgladila. Obramba je med drugim opozarjala, da nobeden od opisov prič ne ustreza obtoženčevi fizionomiji. Gredelj, Rekić, Ikeljić in Pavlović so na sojenju v Bosni Šljivarja obremenili, v Ljubljani pa zaslišani kot priče izjave omilili ali pa se jih sploh niso spominjali. Zagovornik Kovačič Mlinar je zatrjeval, da so si s prvotnimi izjavami zgolj poskušali znižati kazni. Opozoril je tudi na pomanjkanje materialnih dokazov, torej sledi DNK in orožja, dokazov, da je Šljivar tisti večer sploh bil na kraju umora, pa tudi na pomanjkljivo dokazovanje motiva.
Enkrat že oproščen
Prvostopenjskega sodišča odvetnik ni prepričal. Sodnica Vesna Podjed je ob razglasitvi sodbe navajala, da je bilo med obtoženim in umorjenim v dnevih pred smrtjo več incidentov in da na spor kažejo različna tekstovna sporočila, ki sta si jih izmenjala. Opozorila je, da nobeden od v Bosni obsojenih v Ljubljani ni konkretno zanikal Šljivarjeve vpletenosti.
Kovačič Mlinar se je pritožil na višje sodišče, vendar njegovim argumentom ni sledilo. Kar pa ne velja za vrhovne sodnike, ki so zdaj odredili novo sojenje. Šljivar ima sicer s ponovljenimi sojenji dobre izkušnje. Pred časom je bil najprej zaradi poskusa uboja obsojen na šest let zapora. Višje sodišče je sodbo razveljavilo in odredilo novo sojenje pred povsem spremenjenim senatom. Potem je bil oproščen.
