Nedolžen kot malo dete bi se laiku zdel 38-letni Mervan Šljivar ob pogledu nanj in poslušanju izvrstno pripravljene obrazložitve pritožbe, ki jo je ob pomoči odvetnice Martine Žaucer Hrovatin pred višjimi sodniki podal odvetnik Blaž Kovačič Mlinar. Višji sodnici Katarina Turk Lukan in Maja Baškovič ter sodnik Igor Mokorel bodo v naslednjih tednih, ko se bodo odločali o usodi na 30 let zapora obsojenega Šljivarja, imeli težko delo.
Kot da bi vedel, da se bo njegov odvetnik zanj resnično potrudil, je ob nekajminutni zamudi obsojeni Šljivar v dvorano stopil uglajen, urejen in dobre volje. Zavzeto, a povsem mirno z občasnim kimanjem z glavo je spremljal pritožbeno sejo, na koncu pa sodišče pozval, naj opravi pošteno presojo. Okrožno sodišče, ki ga je januarja letos spoznalo za krivega in mu naložilo kar tri desetletja za zapahi, je po mnenju obrambe ni.
Brutalen napad v lokalu Gold
Zakaj tako visoka kazen? 14. septembra 2014 je pod udarci in strelom iz pištole v lokalu Gold v Ostrožcu pri Cazinu v Bosni in Hercegovini mrtev obležal Nedžad Kličić, tamkaj znan tudi kot Cazinski Rambo. Napadalcev naj bi bilo pet. Eden se je s tožilstvom v Bosni takoj sporazumel in pristal na slaba tri leta zapora, tri je za krive spoznalo bosansko sodišče in jim naložilo od pet do šest let zapora, eden je pobegnil v Slovenijo. To je bil Mervan Šljivar, ki naj bi bil glede na to, kar so v Bosni povedali ostali v skupini, tudi pobudnik likvidacije in njen glavni izvršitelj. On naj bi Kličića podrl na tla s pištolo in ga nato od blizu brezobzirno in iz maščevanja ustrelil v glavo. Že prej naj bi bila sprta, posredi naj bi bili tudi neki dolgovi, je ugotovilo okrožno sodišče.
A sodba ima številne pomanjkljivosti, je včeraj temeljito obrazložil odvetnik Blaž Kovačič Mlinar. Za začetek in kar je najbolj glavno, nenazadnje pa tudi nesporno – vsi štirje sodelujoči pri umoru v Cazinu so svoje povedali (in obremenili Šljivarja) le v kazenskem postopku v Bosni. Pri nas so bili tiho. Da se nočejo spomniti dogodka, da bi ga najraje pozabili in da bi se lahko z govorjenjem spravili v težave, so po videokonferenci razlagali v slovenskem postopku. Okrožno sodišče se je v sodbi oprlo v glavnem na izjave teh štirih. Kar samo po sebi ne bi bilo nič narobe, če ne bi šlo za dva ločena postopka. V bosanskem pa Šljivar ni imel prav nobene možnosti zagovora, navzkrižnega zasliševanja in podobnih ukrepov, ko bi lahko pretehtali verodostojnost obremenilnih prič. Pri nas so, kot rečeno, molčali. »Ustvarja se nevaren precedens, ko bi lahko slovenske državljane na naših sodiščih obsojali in pošiljali za zapahe izključno in samo na podlagi izjav nekih prič v tujini,« je opozoril Kovačič Mlinar.
Ni pištole, ni motiva…
Se pravi, že v osnovi bi glede teh obremenilnih prič morali upoštevati le tisto, kar so povedale na našem sodišču. Se pravi nič. Tudi druge priče (gostje v lokalu) niso pričale najbolj skladno. Nihče ni namreč videl nobene pištole (glede na sodbo je Šljivar Kličića ustrelil z 9-milimetrsko pištolo, ki je niso nikoli našli), nihče ni videl petih napadalcev, le od dva do štiri, nihče ni videl v belo trenirko oblečenega moškega (Šljivarja), in še je našteval odvetnik. Drugih materialnih dokazov pa tudi da ni bilo. Šljivar naj bi se s kraja zločina odpeljal s passatom, v katerem pa niso našli nobene njegove biološke sledi. Kovačič Mlinar je prerekal tudi motiv. Kličić da ni bil prav nič dolžan Šljivarju, le porok naj bi bil za neki drug, pa še to vprašljiv dolg. Sploh nenavaden pa je domnevni motiv, da je Kličića ubil, ker je sam pred hišo Kličićevih staršev nekaj dni prej nastavil bombo. »Se pravi, da naj bi se Šljivar maščeval, ker je Šljivar nastavil bombo Kličićevim? Absurdno,« je zaključil odvetnik in pristavil še, da sta bila Šljivar in Kličić res kdaj tudi sprta, a sta bila še nekaj dni pred tragičnim dogodkom skupaj na prijateljski pijači.
Tožilstva včeraj na pritožbeni seji na višjem sodišču ni zastopal nihče. Višje sodišče bo sodbo izdalo pisno, predvidoma v kakšnem mesecu dni.
