»V lokal so vdrle štiri maskirane osebe in zavpile, naj ležemo. V tem trenutku sem dobil tri udarce v hrbet, zato sem padel po tleh. Ker sem ležal, nisem videl nič, sem pa slišal strel,« je dogajanje v lokalu Gold v Ostrožcu pri Cazinu na ljubljanskem sodišču opisoval Armin J. Zaslišan je bil na ponovljenem sojenju 38-letnemu Mervanu Šljivarju, obtoženemu umora Nedžada Kličića septembra 2014 v omenjeni bosanski kavarni. Šljivar je bil na prvem sojenju obsojen na najvišjo možno kazen 30 let zapora, vendar je bila sodba na vrhovnem sodišču razveljavljena. Tokrat so na sodišče povabili priče, ki so bile usodne noči v lokalu, a se je od petih, vabljenih v Bosno, odzvala le ena. Pa še za to se je izkazalo, da zdaj biva v Ljubljani.
V Ljubljano zaradi mame
V obtožnici piše, da je 14. septembra 2014 okoli pol enih zjutraj v lokal v Ostrožcu vstopilo pet maskiranih in oboroženih moških. Gostje so morali zaradi orožja in groženj leči na tla, eden od nasilnežev pa je šel do Kličića, znanega ljubitelja orožja, ki so ga klicali tudi Cazinski ali Krajiški Rambo, in ga ustrelil glavo. Tožilstvo je prepričano, da je bil to Šljivar, njegovi pajdaši pa Haris Gredelj, Mehmed Rekić, Sabahudin Ikeljić in Dragan Pavlović. Omenjeni so bili v Bosni že obsojeni, krivdo so prelagali na Šljivarja, ki je bil takrat za tamkajšnje sodne organe nedosegljiv. Po umoru so ga iskali in izkazalo se je, da je v Sloveniji. Tožilstvo trdi, da je po umoru k nam pobegnil, sam pa pravi, da je bilo naključje, da se je ravno jutro po umoru pripeljal sem. Žena da ga je klicala, ker se je zdravje njegove mame v Ljubljani zelo poslabšalo. Ni pa mu v prid, da se je v Ljubljano pripeljal ravno z Gredljem in Rekićem. Na prvem sojenju mu niso verjeli. Šlo naj bi za maščevanje, ker je umorjeni policiji prijavil, da je Šljivar nekaj dni prej nekomu naročil, naj na njegovo hišo vrže eksploziv. Prav tako naj bi Kličić dolgoval Šljivarju nekaj tisoč evrov.
Štirje, trije, dva?
O dogajanju v Goldu so že na prvem sojenju zaslišali več prič, vendar nobena ni imela kake res oprijemljive informacije. Armin J. je tokrat povedal, da sta okoli polnoči tja prišla s prijateljem. Čez čas je šel prijatelj na stranišče in za mizo je ostal sam. Takrat pa so vdrle štiri maskirane osebe. »Vse, kar mi je uspelo videti, je bilo, da imajo maske na glavi. In mislim, da so bili oblečeni v črna oblačila,« je dejal. Kako so se zamaskirani gibali, pa da ne ve, ker je bil vseskozi na tleh. Najprej je mislil, da gre za policiste, ki opravljajo preiskavo, ko so ga zbili na tla, pa mu je bilo jasno, da se je zmotil. Rekel je še, da je zaslišal strel, ko mu je pozneje prijatelj pomagal s tal, pa je videl Kličića, kako leži v kotu.
Armina J. je policija zaslišala takoj po umoru, kasneje pa je bil zaslišan še pred kantonalnim sodiščem v Bihaću in prek videokonference za potrebe slovenskega sodišča. Takrat je navajal, da sta v kavarno vstopila le dva človeka. Na cazinski policiji je dejal, da sta začela vpiti, naj se vsi poležejo. Bil je prestrašen in ju je skušal čim prej ubogati. Takrat je dobil udarec z neznanim predmetom. Zaradi bolečine je legel, glavo pa instinktivno zakril z rokami. Takrat je dobil še udarca v roko in hrbet. »Opazil sem, da imata na glavah kapuco in da sta oblečena v črno. Potem sem slišal pridušen strel, na koncu pa, da je nekdo zapustil lokal,« je povedal. Ko so ga zdaj opozorili, da je takrat omenjal dva, je to potrdil. »Malo sem se zmedel,« je komentiral, a ni čisto jasno, na katero zaslišanje so se nanašale njegove besede. »Spomnim se le, da sem ležal na tleh. Potem sem zagledal Kličića, ki je bil kak meter in pol stran od mene.«
Sojenje se bo nadaljevalo z zaslišanjem novih prič.
