Jaz sem smučarijo zamenjal za kolesarjenje. Saj pozimi skoraj ni več snega, pa še kadar zapade, ne traja dolgo. Tudi temperature niso več kakšen bavbav. Če se lahko oblečem za smučanje, se bom tudi za na kolo. Skratka, mantra postaja, da se moramo prilagoditi spremenjenim vremenskim, podnebnim razmeram. In na marsikaterem področju smo se, saj nam v povprečju milejše podnebje naše delo in tudi nedelo, zabavo, olajšuje. Si pa težko predstavljam, da bi se lahko prilagodili vsem spremembam, pojavom, ki spremljajo te vremenske oziroma podnebne spremembe. Kako bi se prilagodili močnemu vetru, takemu, kot je pihal v torek in sredo?
No, marsikaj se da. Na primer narediti oziroma preurediti bi morali vse strehe tako, da bi lahko kljubovale hitrosti vetra okoli 100 kilometrov na uro, pa bi naredili ogromno v smeri, da nam ne bi več razkrivalo streh. Sliši se logično in enostavno. Kako bi pa bilo to videti v praksi? Smo pripravljeni vložiti toliko denarja v to? Pripravljeni, ali nas bo v to spremenjeno podnebje enostavno prisililo? Marsikje pri nas imajo hiše, sploh starejše, ki so značilne za določene pokrajine, široke nadstreške. Varujejo pred dežjem, poleti dajejo senco, skratka, ti nadstreški niso nastali kar tako, iz kaprice tamkajšnjih ljudi. In če bi začeli to spreminjati, bi začeli spreminjati tudi našo kulturno dediščino.
Da, kar ponuja se vprašanje, kaj je bolje, kaj je pomembnejše, ne? Seveda ne bi nihče niti trenil z očesom, če bi zamenjali tiste velike pločevinaste površine na raznih industrijskih objektih ali šolah ali trgovinskih kolosih, saj najbrž nanje nismo ravno čustveno navezani. Razen investitorjev, ki bi jih to drago stalo, seveda. Tudi na zmanjšano količino vode bi se lahko prilagodili. Začeli bi loviti deževnico in jo uporabljati za sanitarno vodo, na primer, za pranje avtomobilov in še česa drugega. Enostavno? Takole na papirju zagotovo, če bi hoteli, da bi beseda meso postala, si pa kar predstavljajte, kaj vse bi morali narediti in koliko denarja bi šlo za to. Ampak vseeno bolje za to kot za kakšne nepotrebne neumnosti, za katere trošimo, ne da bi trenili z očesom.
