Ali torej postanemo res polnopravni člani naše družbe takrat, ko se naučimo računati in nasploh ravnati s številkami in števili? Bi morali namesto izraza »opismeniti« uporabljati še kakšnega? Nekako mi ne gre z jezika, kako bi se glasil. V meteorologiji so številke zakon. Si predstavljate vremensko napoved, ki bi bila videti nekako takole: »Jutri bo pretežno jasno. Zjutraj bo zmerno hladno, čez dan bo nekaterim vroče. Pihal bo prijeten jugozahodni veter.« Nekaj bi si zagotovo lahko predstavljali. Ampak pri temperaturi bi bili naslednji dan deležni kopice pripomb. Nekdo bi se pritožil, da ga je zjutraj zeblo, ker se je glede na napoved premalo oblekel. Potem bi se pridušali, da nismo napovedali vročine, pa da je veter močno pihal.
Naši občutki so precej subjektivni. Nekoga zebe pri –5, drugemu se zdi, da je res mrzlo šele pri –10 stopinjah Celzija. In seveda –5 oktobra zjutraj se nam bo zdelo bolj mrzlo kot –5 decembra ali januarja. Ker smo se takrat že nekoliko privadili nižjim temperaturam in tudi oblačimo se drugače. Kaj ko bi začeli v trgovinah prodajati oblačila s temperaturnim certifikatom? Kot, na primer, lahko kupimo spalno vrečo za temperaturno območje od –5 do 10 stopinj. Bunda za –3 do +8 ali pa vetrovka za od 10 stopinj naprej in podobno. Ali pa bikini za od 25 do 35 stopinj… Najbrž ne bi šlo. Vsega pač ne moremo spremeniti v številke, ker smo si tako različni. Saj veste, kako gre to: »Kako si lahko v kratkih rokavih, mene pa zebe?« Še sreča, da se lahko izražamo tudi z besedami, ne samo s številkami.
Pomembno pa je imeti občutek za številke, za velikost, za mero, kaj pomenijo absolutne vrednosti. Enkrat je 5 veliko, drugič pa malo. Ni dovolj, da nam računalnik izračuna neko vrednost, moramo jo znati ovrednotiti. Kaj pomeni v določenem kontekstu. Danes imajo otroci s tem težave. Slepo verjamejo kalkulatorju, ne znajo oceniti, ali je rezultat, številka, smiseln.
Sicer pa me v trenutni situaciji večkrat zmrazi, čeprav pri številčni vrednosti 23 stopinj tega ne bi mogel opravičiti.
