Seveda bi mi morali za to mastno plačati. Država seveda, ampak to smo mi vsi. Tako na neki način državljani podpiramo vse, ki te smeti proizvajajo. Torej naj protestiramo proti njim? Pa saj jih proizvajajo zaradi nas, mi smo uporabniki embalaže, pa tudi vseh drugih izdelkov, ki jih prej ali slej zavržemo, ker postanejo neuporabni, iztrošeni ali pa ker smo se jih naveličali. Zdaj bomo pa tiho. Sebe je težko nečesa obdolžiti. Res je, da smo nekako ujetniki sistema. A ne naredimo kaj dosti, da bi bilo drugače.
Smeti nihče ne mara. Če drugega ne, lahko smrdijo, zavzemajo prostor, niso lepe. In kar ni lepo, odrivamo iz svojega življenja, iz svoje zavesti. Naše težave s smetmi naj bi reševali drugi. Da, nekateri vozijo smeti z ladjami v Afriko, ste to vedeli? In potem imajo čiste države, res so frajerji. Eko. Tudi mnogi bolj ali manj odsluženi avtomobili končajo v revnih deželah. In na koncu njim ostane vprašanje, kam z njihovimi ostanki, ko jih res do konca iztrošijo. Zavedati se moramo, da smo del sveta, ki se veliko svoje umazanije in odpadkov znebi drugje. Na bolj ali manj fin način. Če pa bi pri nas hoteli zgraditi sežigalnico, bi šli vsi v zrak. Nihče ne verjame, da je morda sežigalnica za del odpadkov lahko neškodljiva. No, če jih sežigajo na smetiščih nekje daleč daleč, to ni več naša skrb, pa čeprav gre za naše odpadke, a ne?
Res smo vzorčen primer dvoličnosti. Kaj bi pa bilo, če bi moral vsak sam poskrbeti za vse odpadke, ki jih ustvari? Najbrž bi to bila za marsikoga nerešljiva težava. Saj ne rečem, res je, kot sem že prej omenil, deloma smo ujetniki sistema. Ne predstavljam si, da bi lahko preživeli, ne da bi ustvarili odpadke. Za zdaj. Bi pa lahko njihovo količino hitro precej zmanjšali. Kdo se bo lotil te zahtevne in nujno potrebne naloge? Kajti precej delovnih mest, ki so vezana na izdelavo embalaže, bi izginilo. In kateri politik bi rad nosil oznako, da je zmanjšal število služb? Kako to izpeljati, je res zahtevna naloga in že vnaprej čestitam tistemu, ki bo predlagal nekaj uporabnega.
