Sicer pa sta vzroka za to, da se začne zrak premikati, v glavnem dva. Fizikalno gledano mora pač na zrak delovati neka sila, da ga »požene«. Neravnovesje, ki se skuša v naravi vedno uravnovesiti. Neravnovesje nastane, kadar se zrak različno segreva. Na primer nad morjem in nad kopnim. Temperatura morja se čez dan ne spreminja, zrak nad njim ostaja na približno enaki temperaturi vseh 24 ur, medtem ko je nad kopnim v sončnih dneh povsem druga zgodba. In tako dobimo čez dan območje segretega zraka nad kopnim in manj segretega nad morjem. Zrak nad kopnim se začne dvigati in nadomesti ga zrak z morja – zapiha maestral. Ponoči se zgodba obrne in zapiha burin. Podobno je v gorah s pobočnim in dolinskim vetrom. To so termični vetrovi, ki nastajajo v mirnem vremenu, na območjih visokega zračnega tlaka, kjer so razlike v zračnem tlaku majhne.
Kajti druga sila, ki požene zrak v gibanje, je bistveno močnejša. To je prav razlika v zračnem tlaku. Tem vetrovom pravimo gradientni. Nastajajo ob vremenskih frontah in pred njimi, v ciklonih in tudi anticiklonih. Večja ko je razlika v tlaku, močnejši veter piha. In prevladajo tudi nad termičnimi, ki sem jih prej omenil. Pred vremensko fronto tako ob morju ne bo pihal maestral ali burin, ampak jugo, na primer. Ker so cikloni in vremenske fronte izraziti vremenski procesi, se da z meteorološkimi modeli gradientni veter kar dobro napovedati. Ne samo, da bo pihal, ampak tudi, s kakšno hitrostjo. Pri tem pa je seveda treba vedeti, da na smer in hitrost vetra vpliva tudi relief. Za smer je najbrž vsakomur jasno, hribi lahko smer gibanja zraka spremenijo, zlasti v dolinah. A tudi, ko piha čez grebene, nastajajo vrtinci, tako v navpični kot vodoravni smeri. Na primer na območju Iga sem pogosto doživel, da je ob jugozahodniku pihal vzhodnik, ker je za Krimom nastal velik zračni vrtinec, rotor. Tudi hitrost je seveda precej odvisna od reliefa. Kjer se dolina zoži, se zrak pospeši, veter se okrepi, kjer se dolina razširi, pa se upočasni. Hribi ustvarjajo zavetje, po drugi strani pa se lahko tok zraka po pobočjih navzdol še pospeši – pri burji na primer. Sami najbolje poznate lego svojega domačega kraja, tako da lahko naše napovedi o hitrosti vetra malo prilagodite svojim krajevnim razmeram.
