Dnevni vnos 1000 miligramov kofeina že povzroči resno večsistemsko zastrupitev, ki se sicer redko konča s smrtjo, lahko pa je ta količina usodna za tiste z motnjami srčnega ritma, piše Tjaša Lampret v novi številki Nedeljskega dnevnika. Kot ob tem opozarjajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ), so v tem kontekstu izredno ranljiva skupina otroci in mladostniki, ki so še posebno občutljivi za kofein, saj je razpolovni čas pri njih daljši od treh do štirih ur, kar velja za zdravega odraslega človeka, zato so možni škodljivi učinki na jetrih. Pri akutnih odmerkih 5 mg kofeina/kg telesne teže (to sta dve enoti energijske pijače z 80 mg kofeina/30 kg telesne teže) lahko razvijejo povečano razburjenost, nervozo in tesnobo. Ni zanemarljiv niti podatek, da se organizem z rednim vnosom kofeina nanj navadi.
Nič kaj prijetno branje, kajne? Kljub temu da so vsi zapisani podatki znani že vrsto let, ostajajo energijske pijače izjemno priljubljene med mladimi, ki jih lahko v večini držav Evropske unije v trgovinah in drugod kupujejo brez posebnih omejitev.
Prejšnji mesec so v Združenem kraljestvu naredili prvi korak, da bi stopili na prste prostemu dostopu mladih do energijskih pijač. Minister za zdravje Matt Hancock je potrdil, da bodo prepovedali prodajo energijskih pijač mlajšim od 16 let. Na realizacijo politične obljube bo sicer treba počakati, pa vendar je na mestu vprašanje, ali se naklonjenost zakonodajalcev do proizvajalcev energijskih pijač po vseh opozorilih zdravstvenih in potrošniških ustanov vendarle spreminja in ali ima lahko britanska odločitev širši vpliv na politiko EU do energijskih pijač.
Marjana Peterman, strokovna sodelavka pri Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS), meni, da ni tako. »Latvija in Litva že nekaj let prepovedujeta prodajo energijskih pijač z visoko vsebnostjo kofeina mlajšim od 16 let, zato podoben ukrep v Veliki Britaniji ne bo prinesel nič novega,« pravi Petermanova. Dodaja, da pa je spodbudno, da so nekateri proizvajalci začeli spreminjati recepture energijskih pijač, potem ko je začela veljati harmonizirana EU-uredba 1169/2011 o informiranju potrošnikov o živilih in s tem obvezna navedba opozoril na pijačah z veliko vsebnostjo kofeina, na katerih mora biti navedeno: »Vsebuje kofein. Ni priporočljivo za otroke ali nosečnice.« Petermanova je prepričana, da bi bilo družbeno odgovorno dejanje, da te pijače, pa tudi druge pijače iz vode in sladkorja, niso več naprodaj. Za potešitev žeje namreč potrebujemo le vodo. »V dobrobit potrošnika svetujemo, da za žejo pijemo vodo, skodelica kave ali dve na dan pa nam ne bosta škodili,« pravi Petermanova.
Na NIJZ bi ukrepe v smeri omejitve dostopa teh pijač za mladoletnike v Sloveniji podprli. Nadaljevanje v tiskani izdaji Nedeljskega dnevnika.
Varuh Plečnikovega svetišča v Šiški
Še več zanimivih člankov – denimo o tem, zakaj je v Sloveniji toliko festivalov in ali se to finančno izplača, kaj si je arhitekt Jože Plečnik zamislil ob gradnji cerkve v Šiški v Ljubljani, kako sobivajo ovce in volkovi v nekaterih drugih državah, kaj smo izvedeli med reportažo iz Kostanjevice na Krki, kako se Prekmurje pripravlja na stoletnico vrnitve k matični državi… – pa v tokratni tiskani izdaji Nedeljskega dnevnika pri vašem prodajalcu časopisov.
