Strele največkrat udarijo v kakšen objekt, zvonik, drevo ali dimnik, v človeka pa redko, piše v novi številki Nedeljskega dnevnika novinarka Nataša Bucik Ozebek. Kljub temu so tudi letošnje poletne nevihte znova postregle z najbolj črno statistiko. V Boninih nad Koprom je strela ubila 47-letnega domačina. Po pikniku na domačem vrtu je želel le še očistiti žar. Domači so ga zaradi nevihte poklicali v hišo, tik za tem je strela udarila v drevo, ob katerem je stal. Tudi takojšnja pomoč svojcev in hiter prihod reševalcev ga nista mogla rešiti. Prav tako ne statistika, ki pravi, da udar strele preživi kar 90 odstotkov ponesrečenih.
Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje je v Sloveniji od leta 1997 zaradi udara strele umrlo sedem ljudi, šest moških in ženska. Še vedno sveži so spomini na lansko tragedijo, ko je na bregu Blejskega jezera strela udarila v skupino ljudi, ki se je pred nevihto zatekla pod kostanj. Huje so bili poškodovani štirje ljudje, med njimi 40-letna ženska v zadnjem mesecu nosečnosti in njena šestletna hči. Strela je šla skozi njun prsni koš in povzročila zastoj srca. S helikopterjem so ju odpeljali na zdravljenje v ljubljanski klinični center. Nosečnica in njen še nerojeni otrok nesreče nista preživela.
Poleti 2016 je v spodnji Vipavski dolini strela med delom na polju ubila 62-letnega moškega. Zgodilo se je sredi sončnega popoldneva, nevihta je bila oddaljena več kilometrov. Strela z jasnega? »Najverjetneje je šlo za pozitivno strelo, ki udari z vrha nevihtnega oblaka. Te strele so sicer redkejše, a lahko potujejo več kilometrov daleč, njihove posledice pa so največkrat hujše,« razloži geograf in lovec na strele Klemen Bandelj. Čeprav sam že nekaj let spremlja in fotografira nevihte, mu za petami še ni gorelo. »Pravi čas moraš odnehati, pospraviti fotoaparat in se usesti na varno v avto,« pripoveduje.
Razloži, da strela išče najkrajšo pot do Zemlje, zato se bo usmerila v tisto, kar izstopa oziroma štrli iz površja. Včasih je to tudi človek, ki se sprehaja po polju. Prav takšen sprehod po Sorškem polju je bil usoden za družino iz okolice Škofje Loke. Vanje je udarila strela, moški je umrl, njegova žena in hči sta bili poškodovani. Letos mineva tudi dvanajst let od nesreče pred Postojnsko jamo. Trojica gradbenih delavcev je takrat storila napako in se med nevihto zatekla pod bližnjo lipo. Strela je ubila 32-letnega Postojnčana. Poleti 2005 pa se je zgodila ena najbolj črnih tovrstnih nesreč na Slovenskem. Na Brezovici pri Ljubljani je strela udarila med pogrebom. Zadela in ubila je pogrebca, ki je v rokah držal železni križ. Najbolj smrtonosna strela je na naša tla udarila 6. avgusta 1741. V cerkvi svetega Donata na Donački gori je ubila 59 romarjev.
Nadaljevanje v tiskani izdaji Nedeljskega dnevnika.
Garači s slamnikom in v coklah
Še več zanimivih člankov – denimo o tem, kako v Sečovljah poteka delovni dan solinarjev, zakaj prihaja do nejasnosti med potrošniki na področju bančnih storitev, česa vsega se lotijo Jeseničani, ki zbirajo sredstva za dobrodelne namene, kakšen pečat je v slovenski glasbi pustil nedavno preminuli Tine Lesjak … – pa v tokratni tiskani izdaji Nedeljskega dnevnika pri vašem prodajalcu časopisov.
