Čeprav smo v Sloveniji še v relativno udobni fazi, bo v ekonomskih politikah treba upoštevati nove parametre. Naš fiskalni svet še vedno deluje v starem varčevalnem smislu, ki se v primeru recesije ne obnese, ampak škodi. Opozicija bo vztrajala pri omejujočem fiskalnem pravilu, da oteži delo vladi. Tudi znotraj EU se ekonomska politika ni dovolj spremenila, saj evropska komisija še vedno priporoča zelo ustaljena orodja, ki so nas pred desetletjem že drago stala. V nasprotju z letom 2009 je zdaj bistveno otežena možnost monetarne politike, saj so obrestne mere že na ničli, tako da je vse odvisno od fiskalne politike, ki mora biti drugačna in bolj prožna kot pred desetletjem,« o posledicah in ukrepih ob morebitni recesiji v Nemčiji kot motorju gospodarstva EU in glavnem slovenskem izvoznem trgu razmišlja ekonomist dr. Bogomir Kovač v novi številki Nedeljskega dnevnika.
Nemško gospodarstvo se je v drugem četrtletju letošnjega leta skrčilo za 0,1 odstotka, piše novinar Bojan Glavič. Če bi se skrčilo še v naslednjem četrtletju, ki se zaključi konec septembra, bi se Nemčija po definiciji znašla v tehnični recesiji, kar bi zaradi povečanega pesimizma med potrošniki in vlagatelji lahko dodatno prizadelo že tako šibko rast v večini držav EU. Posledice bi v takem primeru čutili tudi v od izvoza močno odvisni Sloveniji, ki ima trenutno sicer še vedno eno najvišjih rasti v EU.
»Naše gospodarstvo je v boljšem stanju in bolj robustno kot leta 2008, finančno bolj zdravo, z bolj razpršenim izvozom in boljšo tržno usmeritvijo. Tudi država je zmanjšala zadolženost in odpravila nekatera nesorazmerja, je pa še vedno ranljiva. Nismo še opravili reform sistemov, kot so zdravstvo, vojska in še nekatere državne institucije, infrastruktura se še ni izboljšala. Država se ni tako prilagodila in nima toliko manevrskega prostora kot gospodarstvo, do leta 2020 bo najbrž prišlo do resnejše korekcije na trgih. Dobro bi bilo, da bi v sedanjih razmerah, ki ugodne za zadolževanje, že imeli pripravljene projekte, ki bi jih zagnali v primeru recesije, a se nam zatika že pri drugem tiru in karavanškem predoru. Pri tem je zaželena čim večja soudeleženost slovenskih podjetij, saj so sicer multiplikativni učinki manjši,« ugotavlja Kovač. »Globalno bi si sicer želeli čim manj Trumpovih škodljivih potez, a z njim ali brez njega so stvari že zrele za ekonomsko korekcijo, do katere lahko pride v letu, dveh ali treh. Trump ali brexit jo lahko le pospeši. Ne bo tako dramatična kot prejšnja, saj take krize ne bo več tako hitro, vseeno pa je čas nevaren, saj je EU politično vse bolj ranljiva. Panika ni potrebna, zdrav razum in previdnost pa bosta zaželena pri sprejemanju kratkoročnih in dolgoročnih odločitev od države do družin. Naša podjetja in potrošniki so bili sicer že doslej racionalni in pod vtisom zadnje krize niso podlegli preveliki kreditni evforiji kot pred 10 do 15 leti, država pa bo ob recesiji morala nadoknaditi zmanjšano potrošnjo pri drugih. A ne s povsem zgrešenimi ukrepi, kot bi bil predlagan dvig plač politikom,« dodaja Kovač.
Nadaljevanje v tiskani izdaji Nedeljskega dnevnika.
Katastrofa: učenci z možgani v žepu!
Še več zanimivih člankov – denimo o tem, kako so naši otroci vse bolj odvisni od pametnih telefonov, kakšne izkušnje s kaskaderstvom ima Rok Cvetkov, ki je filme snemal z mnogimi zvezdniki, kako se na tekmovanja pripravlja zlata plezalka Janja Garnbret, kako poteka šolanje psov vodnikov pri Tomažu Dražumeriču v Celju… – pa v tokratni tiskani izdaji Nedeljskega dnevnika pri vašem prodajalcu časopisov.
