Navajanje dojenčka na čvrsto hrano je lahko za mnoge starše dokaj mučna in stresna izkušnja. Še zlasti kadar otrok hranjenje po žlički in pasirane kašice zavrača in zato z njim med hranjenjem niti ne sedejo k skupnemu družinskemu obroku, ampak ga nahranijo pred obrokom ali po njem. S tem pa veliko izgubljajo vsi, trdita avtorici Gill Rapley in Tracey Murkett, ki v svetovni knjižni uspešnici Naj otrok izbira pot razbijata mit o tem, da je treba otroka pri navajanju na čvrsto hrano hraniti po žlički in da je zanj najprimernejša kašasta hrana.

»Navajanje na čvrsto hrano bo postalo prijetna izkušnja, če boste na žličko, posebne posodice in otroške kašice preprosto pozabili in otroku dovolili, da se hrani sam,« učita avtorici, ki staršem svetujeta, da tudi izbiro kdaj, kaj in kako bo jedel, v celoti prepustijo otroku. »Hranjenje bo postalo varno, enostavno in prijetno družinsko opravilo brez nepotrebnih bojev za mizo, saj bo na samostojni poti lahko otrok v zdravi, doma pripravljeni hrani užival,« trdita avtorici. Kot pravita, bo otrok sam pokazal tudi, kdaj je pripravljen na uvajanje čvrste hrane, in za skupno mizo v lastnem ritmu skupaj z družinskimi člani postopno odkrival nove okuse, teksturo, barvo in okus hrane, ki jo bo delil z drugimi družinskimi člani. Z raziskovanjem bo razvijal neodvisnost, samozavest in koordinacijo gibov. Jedel pa bo le toliko, kolikor je treba, zaradi česar obstaja večja verjetnost, da v odrasli dobi ne bo imel težav s povečano telesno maso.

Glavna razlika novega pristopa hranjenja je, da se otrok hrani sam, in to s hrano, ki jo nasprotno od pasiranih kašic lahko prime v roko in se sam odloči, kaj in koliko bo pojedel. Seveda pa ne gre pričakovati, da bo otrok sam takoj zaužil zadosten obrok čvrste hrane. Nasprotno, dojenje oziroma mlečna formula mora biti tudi med navajanjem na čvrsto hrano glavni vir prehranjevanja. Zato je dobro otroka sprva posaditi za mizo, ko ni lačen. Le tako bo namreč lahko hkrati užival in raziskoval, posnemal druge in se učil novih spretnosti.

Na čvrsto hrano je večina otrok pripravljena nekako po šestem mesecu starosti. »Hrano mu ponudite v obliki koščkov, ki jih bo lahko preprosto prijel v roko,« svetujeta avtorici in poudarjata, da ni treba, da bi otrok ob prvem skupnem obroku že takoj pojedel košček hrane. »Dovoliti mu je treba, da se s hrano spoznava na igriv način in se hranjenja veseli. Le tako bo lahko razvili zdrav odnos do hranjenja za vse življenje,« trdita avtorici splošnega vodnika za uvajanje čvrste hrane, v katerem sta opisali tudi zdrava živila in tista, ki se jim je treba izogniti. Staršem sta ponudili tudi možnost, da preverijo, ali se njihova družina prehranjuje v skladu s smernicami opisane zdrave in uravnotežene prehrane.

Za slovensko izdajo knjige, ki jo je prevedel živilski strokovnjak, asist. dr. Evgen Benedik, je v sodelovanju z zdravstvenimi strokovnjaki poskrbel Unicef Slovenija.