Kazahstanska prestolnica Astana naj bi prinesla novo upanje za konec šestletne vojne v Siriji. Za pogajalsko mizo bodo danes pod pokroviteljstvom Rusije, Turčije in Irana sedli predstavniki Al Asadovega režima in večine uporniških oziroma opozicijskih skupin.
Navzoče ne bodo tiste, ki niso pristale na premirje oziroma nimajo podpore nobene od treh organizatork konference, ker naj bi bile povezane bodisi z Al Kaido bodisi z Islamsko državo. Prav tako niso povabljeni Kurdi (temu nasprotuje Turčija), čeprav so eden ključnih igralcev na zapletenem sirskem bojišču. Vsi prihajajo v Astano tako z različnimi željami kot tudi z različno močno podporo svojih vojaških »sponzorjev« in se zavedajo, da bo velik uspeh, če se že prvi dan ne sprejo in razidejo. Izkušnje s podobnih ženevskih pogajanj pod okriljem OZN, ki so se vsakokrat končala s še večjim razkolom, so dovolj sveže, da vsi prihajajo z veliko mero zadržanosti.
Podaljšati premirje
Prva neposredna pogajanja med predstavniki sirskega predsednika Bašarja Al Asada in delegacije, ki bo sestavljena iz uporniških skupin, ki se bojujejo v Siriji in imajo pod nadzorom del ozemlja, bodo tako bolj vojaška kot politična, saj bo opozicija sodelovala le v vlogi svetovalcev.
Sirska vlada, ki jo podpirata Rusija in Iran, in uporniki, ki jih podpira Turčija, bodo skušali predvsem utrditi krhko prekinitev ognja, za katero sta se Moskva in Ankara dogovorili minuli mesec in velja od 30. decembra.
Konferenca pa pravzaprav razkriva neke nove povezave in spremembe v odnosih med državami, ki so tako ali drugače posredno in neposredno vpletene v sirsko vojno.
Organizacija pogajanj brez ZDA kaže namreč na povečanje vpliva Rusije v Siriji in zmanjšanje ameriškega, potem ko so doslej mirovna prizadevanja o Siriji potekala ob odločilni vlogi ZDA. Na pogajanja so povabljeni tako ZDA kot ZN. Iz ZN se jih bo udeležil posebni odposlanec za Sirijo Staffan de Mistura, ZDA pa bo predstavljal ameriški veleposlanik v Kazahstanu. ZDA bodo navzoče v vlogi opazovalcev, tako kot EU. Administracija bivšega ameriškega predsednika Baracka Obame je odločno nasprotovala Al Asadovemu režimu in ni bila naklonjena sodelovanju z Rusijo v boju proti terorističnim skupinam v Siriji.
V zadnjih mesecih je tudi Turčija omilila retoriko do dolgoletnega ruskega zaveznika Al Asada, potem ko sta Ankara in Moskva otoplili odnose, ki so bili ohlajeni po turški sestrelitvi ruskega vojaškega letala na meji s Sirijo leta 2015. Minuli petek je prvič povedala, da ne vztraja več pri rešitvi sirskega konflikta brez Al Asada, čigar odhod je doslej odločno zahtevala. Na diplomatsko prizorišče se vrača tudi Iran. sz, agencije
