Sprejemni center v Brežicah sta si včeraj ogledala prvi mož slovenske policije Marjan Fank in ministrica za notranje zadeve Vesna Gjörkös Žnidar. Kakšno uro prej, preden je tja prispel prepoln avtobus beguncev. Počakala sta jih. Kaj sta se z njimi pogovarjala, je ostalo za vrati sprejemnega centra. Ta so za medije že ves čas zaprta.
Ko so čakali na sprejem, smo se z begunci lahko pogovarjali le prek ograje. Fank se ne strinja, da gre za rigorozno omejevanje medijev. »Morate ločiti sprejemne in nastanitvene centre,« je dejal, »v sprejemnih centrih se izvajajo policijski postopki, identifikacija, preverjanja, registracija. Ko pa so ilegalni migranti 'v prostem teku', kar zadeva naše postopke, oziroma ko s tem ne ovirate policijskega dela, lahko greste do njih.«
Med šotore brežiškega sprejemnega centra so nas tako spustili, ko je bil ta povsem prazen. V nastanitvenih centrih po Sloveniji pa je dostop do beguncev dejansko bolj odprt, ob prihodu novinarje zgolj popišejo in spustijo v center.
So cesto zaprli aktivisti?
Ministrica je včeraj na očitke, češ da so nekateri policisti tudi po ves dan brez hrane, odvrnila: »Seveda v tako izjemni situaciji lahko pride tudi do manjših logističnih zapletov, kar sproti rešujemo in vlagamo napore v to, da policistom zagotovimo kolikor se da normalne pogoje za delo.«
Se je pa v noči na ponedeljek na Obrežju zgodil nov incident. Po podatkih policije se je okrog sto državljanov Slovenije in Hrvaške zadrževalo na vozišču in s tem ustavilo promet ter »policistom onemogočalo izvajanje mejne kontrole«. Policisti so dvanajstim kršiteljem izdali plačilne naloge, neuradno v znesku 400 evrov. Kot so poudarili na PU Novo mesto, so bili plačilni nalogi izdani zaradi kršitve zakona o nadzoru državne meje in ne zaradi pomoči beguncem: »Ocenjujemo, da so bila dejanja aktivistov ob trenutno zelo povečanih obremenitvah policistov na meji vsaj nekorektna in neodgovorna do vseh tam vpletenih oseb.« V javnosti je ukrepanje policistov naletelo na buren odziv. »Vsi, ki so na območju, kjer policija opravlja svoje naloge, so dolžni upoštevati navodila policistov, ki so potrebna za zagotovitev varnosti. Nobena dejanja, ki bi lahko kogar koli ogrožala, niso sprejemljiva,« je bil včeraj jasen Fank.
Migracijski tok ne popušča
Koliko beguncev lahko v teh dneh pričakujemo na slovensko-hrvaški meji, nekateri namreč govorijo o številki 4000, ne Fank ne Györkös-Žnidarjeva ne želita ugibati. »Ne pričakujemo, da bo migracijski tok popustil, zato smo na to maksimalno pripravljeni,« je ponovila ministrica. Prvi mož policije je večkrat na dan v stiku z direktorjem hrvaške policije. »Kljub določenim pomanjkljivostim pri sodelovanju, zlasti pri izvajanju skupne mejne kontrole, so njegovi podatki dokaj relevantni. Moramo pa vedeti, da je Hrvaška velik del migrantov, 15.000 ali 16.000, vendarle usmerila čez Madžarsko. Če bi ta migracijski tok zajel Slovenijo, bi imeli bistveno večje težave. Podatki, ki jih dobivamo z območja Srbije in Makedonije, kažejo na to, da bo migrantski tok vsaj tako intenziven, kot je bil do sedaj.«
Mejni prehod Rigonce je bil včeraj zaprt, popoldne so za nekaj ur zaprli tudi mejni prehod Obrežje, ker je nekaj skupin beguncev tam hodilo po cesti. Prav tako ostaja veljavna omejitev železniškega prometa, po Fankovih besedah ravno zaradi dejstva, ker lahko z vlakovno kompozicijo naenkrat dobimo veliko skupino migrantov, ki bi bila dosti težje obvladljiva, kot je sedaj.
