»Slovenija! Slovenija! Pustite nas naprej! Pustite nas naprej!« so vsake toliko časa odmevali vzkliki beguncev na migracijskih vstopnih točkah ob slovensko-hrvaški meji. Policisti so begunce v državo spuščali v majhnih skupinah, ki so nemudoma napolnile čakajoče avtobuse, s katerimi so prispeli do različnih nastanitvenih centrov po Sloveniji. 2500 beguncev je čez balkansko migracijsko pot doslej pripotovalo v Slovenijo, kar je le majhen delež begunskega toka, ki se je iz hrvaškega Tovarnika večinoma preusmeril na Madžarsko, od koder pa so jih avtobusi vozili na mejo z Avstrijo. Ko so begunce v zbirnih centrih popisali in so dobili šestmesečno dovoljenje za prebivanje v Sloveniji, so se lahko prosto gibali po državi. Večina se jih je takoj odločila za nadaljevanje poti proti Avstriji.
Civilna družba se je izkazala s srčnostjo
Peš so proti mejnemu prehodu Šentilj in Gornja Radgona hodili čez ceste in polja, na pomoč pa so jim priskočili tudi prostovoljci, ki so jih v svojih avtomobilih – pa čeprav je za njihov prevoz zagrožena kazen – zapeljali proti naslednji mejni črti in želenemu cilju. V številnih mestih so se civilna družba in posamezniki samoorganizirali in beguncem na mejo začeli dostavljati hrano, oblačila in drugo nujno pomoč.
Srčnosti med ljudmi ni manjkalo tudi za može v modrem. Ponekod slabo oskrbljenim policistom s prehrano in vodo so začeli spontano prinašati prigrizke in pijače. Slovenska civilna družba je v minulih dneh z odliko pokazala svoj obraz človečnosti. »Storiti moramo vse, kar lahko, da tem ljudem pomagamo v mirnejše in lepše življenje,« je včeraj ob obisku postojnskega centra za tujce vnovič pozval predsednik države Borut Pahor.
Čeprav je schengenski mejni režim de facto izginil tako na slovensko-hrvaški meji, kakor tudi na avstrijsko-slovenski in madžarsko-avstrijski, so v slovenski vladi vztrajali pri vlogi Slovenije kot branilki zunanje schengenske meje. Vendarle so dopuščali možnost, da takšne vloge Slovenija v nedogled ne bo mogla izpolnjevati.
Čez Slovenijo manjši del beguncev
»Slovenija je pokazala, da kot prva članica EU na zunanji schengenski meji dosledno spoštuje pravila. EU smo pokazali, da naša policija zna braniti schengensko mejo in bo to počela, dokler bo to mogoče. Na našo policijo smo lahko ponosni, saj smo uresničili pričakovanja EU in se izkazujemo kot verodostojna članica,« je ocenjevala notranja ministrica Vesna Györkös Žnidar, ki je po treh dneh trajanja begunske krize vendarle začela pojasnjevati razmere na slovenskih mejah.
O vzpostavitvi humanitarnega koridorja, torej prostega koridorja prehoda do avstrijske meje, ki so ga v minulih dneh večkrat zahtevali v civilnodružbenih organizacijah in združenjih, v slovenski vladi niso razmišljali. Kot je namreč pojasnjevala notranja ministrica, bi takšen koridor predstavljal kršitev evropskega prava. Čeprav o vzpostavitvi takšnega koridorja ne na Hrvaškem, Madžarskem, v Sloveniji in Avstriji nihče ni hotel govoriti naglas, je z dogajanjem na mejah vendarle imel jasne obrise. Za vlogo branitelja schengenske meje je medtem uradna Ljubljana dobivala pohvale iz Berlina in Bruslja. Komisar za migracije Dimitris Avramopolus je takšne čestitke izrekel notranji ministrici, nemška kanclerka Angela Merkel pa v včerajšnjem telefonskem pogovoru premierju Miru Cerarju.
»Avstrija! Avstrija!«
Medtem ko je slovenska notranja ministrica ocenjevala, da so slovenski odzivi na meji s hrvaško ključni za soočanje drugih držav članic EU z begunsko krizo, so bile njene besede pod velik vprašaj postavljene na srbsko-hrvaški meji in na avstrijskem Gradiščanskem in Štajerskem, kamor je od sobote – večinoma iz Madžarske – pripotovalo okoli 20.000 beguncev. Nekaj sto od teh jih je po vzklikih »Avstrija! Avstrija! Pustite nas naprej!« slednjič čez mejni prehod Šentilj spustila tudi avstrijska policija in jih pripeljala v nastanitvene centre v zaledju države.
Čeprav je avstrijska notranja ministrica Johanna Mikl-Leinter zatrjevala, da bodo vse migrante, ki so mejo prestopili nezakonito, v skladu z dublinskimi pravili vračali v Slovenijo in na Hrvaško, se to doslej ni zgodilo. Tudi 188 beguncev, ki jih je pri nezakonitem prestopu meje zajela avstrijska policija, ni bilo doslej vrnjenih v Slovenijo. Prav sodelovanje z avstrijsko policijo je državni sekretar na notranjem ministrstvu Boštjan Šefic opisal kot zelo dobro. Medsebojno obveščanje o toku beguncev je očitno pripomoglo k temu, da se je Avstrija lažje pripravljala na prišleke, medtem ko takšnega sodelovanja slovenske policije s hrvaškimi kolegi ni bilo.
Število beguncev v nastanitvenih centrih po Sloveniji se je včeraj ves dan spreminjalo. Ko so se posamezne skupine okrepčale, so nadaljevale pot proti Avstriji. Za njimi so že prihajali novi begunci.
