Izognil se je priložnosti, da smukne na hrvaško stran meje in osebno v Slovenijo pripelje manjšo skupino sirskih beguncev. Dokler lovimo še zadnje poletne dni, bi skupaj z njimi lahko priplaval čez Kolpo in jim čez Alpe pomagal v Avstrijo. Res je zdaj na meji nekaj gneče in bi dejanje v splošnem kaosu lahko ostalo neopaženo, zaradi strožjega razumevanja državne meje pa bi kdo lahko dejanje razumel kot napad na zakonitost. Lepo gesto lahko izpelje tudi v mejah zakona in slovenske države. Še danes lahko obleče policijsko uniformo ter med Dobovo in Obrežjem spremlja gibanje čez državno mejo. Osebno mora uloviti enega begunca, najbolje begunko z otrokom v naročju. Po predpisih vzame v naročje otroka in oba privede na policijsko postajo, kjer njej in otroku odvzame prstne odtise, ju popiše, izpelje osebni razgovor in ju zavrne, ker ne izpolnjujeta pogojev za pridobitev statusa osebe pod mednarodno zaščito. Potem ju vljudno odvede nazaj na mejo in ju preda hrvaškim organom. Z ustreznega uradnega mesta potem svojo gesto razglasi za slovensko migracijsko politiko in jo postavi za zgled reševanja usodnih problemov Evropske unije.

Pisma iz Kalifata Borut Pahor begunci begunska kriza