Če so novinarji seznanjeni z dosedanjimi postopki (našim vladam po dosedanji praksi ni mogoče zaupati), potem prodaja nobenega od podjetij, ki so na spisku, sprejetem v državnem zboru, ni tako daleč, da se ne bi moglo brez finančnih posledic prekiniti postopka prodaje.
Še enkrat: lastnik premoženja pa tudi kupec si lahko kadarkoli premislita, vsaj dokler ni pogodba sklenjena ali niso dane takšne garancije, ki bi pomenile veliko finančno kazen za neupravičen odstop od pogodbenih dogovarjanj.
Če pogledamo zadnji dve prodaji državnega premoženja (Mercator in Helios), zlahka ugotovimo, da so bili državni prodajalci nestrokovni, nevešči, sama politična odločitev pa za državo škodljiva. Trgovska maloprodajna mreža je s prodajo Mercatorja skoraj popolnoma v tujih rokah (Tuš finančno še telovadi). Kaj to pomeni za domače proizvajalce, ne razume več noben politik, sicer pa je okužena s takim vedenjem vsa naša visokošolska znanost! Za tehnološki razvoj kemije pa je prodaja Heliosa razvojni zločin.
Še nekaj: kje so prevzemne premije? Ali so izpuhtele v provizijah svetovalcev, posrednikov, podrobnih pregledov tujih inštitucij? Bajanje o preglednosti je politično nategovanje državljanov. Edine poštene prodaje so samo na borzi, zato so jo finančniki tudi izumili; pa še to samo, če se prodaja izvaja z letno omejenimi loti.
Naše gospodarstvo so do osamosvojitve uspešno vodili diktatorski komunisti, sedaj ga pa uspešno potapljajo kapitalistični demokrati. Namesto da bi DUTB ustanovili za obnovo in razvoj našega gospodarstva, še posebno industrije, je v resnici zadolžena za prodajo podjetij. Zaradi »poniglavih« dejanj naših politikov bi morali protestirati vsi državljani, pa takšne politike znova in znova volimo, tudi v novih inkarnacijah.
Franci Gerbec, Kremenica
