Uredniki štirih skandinavskih časopisov so v odprtem pismu, ki ga je objavil britanski tednik Observer, pozvali premierja Davida Camerona, naj obnovi svobodo tiska v Veliki Britaniji, in se tako odzvali na deveturno zasliševanje Davida Mirande, brazilskega civilnega partnerja novinarja otoškega dnevnika Guardian Glenna Greenwalda in uničenje Guardianovih računalniških trdih diskov, na katerih so bili shranjeni dokumenti NSA, ki jih je Guardianu posredoval Edward Snowden.
Nadlegovanje novinarjev
Štirje uredniki Camerona pozivajo, naj »obnovi sloves britanske vlade kot ene izmed vodilnih branilk svobodnega tiska«. Pridržanje in zasliševanje Mirande ter kazensko preiskavo, ki jo je britanska policija sprožila na podlagi Snowdnovih dokumentov, najdenih v zaseženih Brazilčevih elektronskih napravah, ocenjujejo kot zastraševanje, ki grozi s spodkopavanjem svobode tiska po svetu. Po njihovem je svoboda tiska ključna za to, da vlade in njihove obveščevalne agencije polagajo račune volilcem. Cameronu so napisali, da jih skrbi, ker njegova vlada uporablja protiteroristično zakonodajo za nadlegovanje njihovih novinarskih kolegov pri Guardianu, Guardiana in posameznikov, povezanih s časopisom.
Odločen skupen odziv štirih skandinavskih časopisov, pa tudi vrste drugih po celem svetu, je nekaj, kar bi pričakoval najprej in prej od britanskih novinarskih kolegov in časopisov, pa ga ni bilo. Namesto da bi skupaj zarjoveli, je bilo slišati samo piskanje. Strah zbujajoče je, da je moral urednik Guardiana Alan Rusbridger nemočno gledati, ko so morali zaradi pritiskov vlade in groženj s sodišči na Cameronovo pobudo vpričo dveh agentov britanske varnostno-prisluškovalne službe razbiti računalniške trde diske s Snowdnovimi dokumenti. Lahko kaj bolj kot to razbijanje računalnikov časopisa, vsaj simbolično, govori o ogroženosti svobode tiska?
Maščevanje je grenko
Žalostno je, da se britanski novinarji in časopisi niso enotno postavili za Guardian in da so bili protesti drugih časopisov, novinarjev in kolumnistov tihi in neopazni, ali celo, da se z objavljanjem Snowdnovih dokumentov Guardian giblje v nedomoljubnih vodah. Desničarski časopisi, ki tvorijo večino britanskega tiska, ne ljubijo levičarskega liberalnega Guardiana, ki mora sam bojevati to bitko za v bistvu poročanje o zadevah, povezanih z državno varnostjo, mu nedvomno zavidajo, da je ravno on dobil Snowdnove dokumente. Z drugimi besedami: na odsotnost omembe vredne podpore Guardianu vpliva tudi vse srditejša bitka časopisov za bralstvo. A ni glavna. Neverjetna nesolidarnost z Guardianom je tudi maščevanje desničarskega tiska in tabloidov Guardianu, ki naj bi jim na glavo nakopal Levesonovo preiskavo. Ta je bila posledica prisluškovalne afere ukinjenega tednika News of the World, ki jo je razkril Guardian.
Desničarski kolumnisti Guardianu očitajo, da ni pokazal solidarnosti, ko je policija navsezgodaj trkala na vrata novinarjev, osumljenih prisluškovanja več kot 5000 ljudem. Bolj neprimernega in svobodi tiska škodljivega maščevanja ne bi moglo biti: kajti eno je prisluškovanje tabloidnih novinarjev mobilnemu telefonu ugrabljene deklice, nekaj povsem drugega pa domnevno protiteroristično prisluškovanje velikega brata na desettisoče ljudem, ki nimajo nobene zveze s terorizmom.
