Že pred tekmo mi je bilo jasno, da ne bi smel imeti preveč težav z uvrstitvijo med najboljše tri, ki neposredno napredujejo v četrtfinale. Vse je potekalo po pričakovanjih, po okoli 750 metrih pa sem se bolj osredotočil na svoj ritem in čim manjšo porabo energije. Če bi moč preveč padla, bi se mi lahko Rus Artem Kosov preveč približal in bi moral po nepotrebnem finiširati. Drugo mesto je bil načrtovan cilj, vozil pa sem tudi z nekaj rezerve in varčeval z močmi. Z Nemcem Marcelom Hackerjem, ki je tudi na drugi polovici proge nadaljeval z ostrim ritmom, pa se nisem imel namena spuščati v boj za prvo mesto.
Kako ste zadovoljni s svojo formo, potem ko ste na finalu svetovnega pokala v Luzernu osvojili skromno enajsto mesto?Luzern ni bil pravo merilo, saj moje telo po virozi še ni bilo v optimalnem stanju. Tako na tekmi kot na treningih sem bil utrujen, kar se je poznalo tudi na progi, ko me je v drugi polovici enostavno zmanjkalo. Imel sem tudi težave z zobobolom, kolenom... Poleg tega so se dogajale še druge stvari, kot so selitve iz enojca v dvojni četverec in nazaj. Vseeno imam občutek, da sem v dneh in tednih po Luzernu dobro treniral. A je težko reči, na kakšni kakovostni ravni sem trenutno, saj imam precej različne občutke. Vsekakor pa na višji kot na Rdečem jezeru v Luzernu, kjer sem tudi zaradi velike želje pretiraval in zato odpovedal.
Koliko lahko dejstvo, da niste mogli trenirati s čolnom, s katerim nastopate na svetovnem prvenstvu, vpliva na vaš dosežek?Čolne smo morali na pot v Azijo poslati že kmalu po tekmi svetovnega pokala v Etonu, zato sem treniral z rezervnim, ki je nekakšen približek prvega, originalnega. Kljub temu mislim, da to ne bi smelo vplivati na rezultate. To ne more biti in ne sme biti izgovor ali alibi za morebiten slabši dosežek. Rezervni čoln je nekoliko manjši od prvega, slednji pa mi bolj ustreza, saj imam v njem precej boljši občutek. Drugih čolnov nisem želel testirati, saj bi v vsakem zagotovo našel kakšno napako ali težavo in bi bil zaradi tega še bolj izgubljen.
Tekmovanje v Južni Koreji je specifično tudi zaradi vremenskih razmer, predvsem zelo visoke vlažnosti in vročine.Na srečo že imam nekaj izkušenj s prizorišči v Aziji, saj sem veslal na svetovnem prvenstvu leta 2005 v Gifuju na Japonskem in tri leta pozneje na olimpijskih igrah v Pekingu. V takšnih razmerah je najpomembnejša dobra regeneracija in prav temu bom posvetil največjo pozornost. Teden, ki smo ga preživeli na prizorišču svetovnega prvenstva pred njegovim začetkom, je bil poleg treningov seveda pomemben tudi za prilagoditev na vročino in vlago.
S kakšnim tekmovalnim dosežkom bi bili zadovoljni v Čungdžuju?Treba bo seveda nastopiti z glavo, po pameti, kajti razlike med veslači so zelo majhne, nastopili pa bodo vsi najboljši skifisti na svetu. Osnovni cilj je seveda uvrstitev v veliki finale, torej med najboljših šest tekmovalcev, potem pa je vse odprto in mogoče. Zavedam se, da po letošnjih dosežkih nikakor ne spadam med favorite za kolajne, toda po drugi strani je lahko to tudi moj majhen plus. Glavni favorit za naslov svetovnega prvaka? Po mojem mnenju je to Čeh Ondrej Synek. Toda predvsem v boju za kolajne bodo tudi tokrat odločale malenkosti, vsaka napakica pa je lahko že usodna.
