Napovedi, da bo padec prodaje naložbenih zavarovanj svoj davek terjal tudi pri domačih vzajemnih skladih, se v zadnjih mesecih potrjujejo. Zavarovalnice, ki so bile v zadnjih letih največji vlagatelj v domače vzajemne sklade, so namreč v zadnjih mesecih praktično zaustavile svoja vplačila, kar nakazuje, da vedno težje pokrivajo izpade iz predčasno prekinjenih in izteklih naložbenih zavarovanj.
Po podatkih Banke Slovenije so vsi slovenske zavarovalnice in pokojninski skladi maja v vzajemne sklade neto vložili za vsega 136.000 evrov sredstev, potem ko so aprila šele petič po letu 2008 zahtevali neto izplačila. »Delno zmanjšanje vplačil gotovo izhaja iz naslova padca premij življenjskih zavarovanj, vezanih na točke vzajemnih skladov,« ocenjuje direktor Agencije za zavarovalni nadzor Sergej Simoniti, ki med razlogi omenja tudi prilagajanje naložbene politike razmeram na finančnih trgih ter spremembe poslovnih politik glede nagnjenosti k tveganjem. »Že nekaj let trajajoča gospodarska kriza vpliva tudi na povpraševanje po določenih produktih, kot so na primer naložbena zavarovanja oziroma življenjska zavarovanja z naložbenim tveganjem,« pojasnjujejo v Zavarovalnici Triglav in dodajajo, da to vpliva tudi na obseg naložb v vzajemne sklade.
Konec lanskega leta je imelo pol milijona zavarovancev v naložbenih zavarovanjih slovenskih zavarovalnic že za 1,02 milijarde evrov premoženja, medtem ko je od 860 milijonov evrov, zbranih v vzajemnih pokojninskih skladih, skoraj 200 milijonov evrov odpadlo na različne investicijske in vzajemne sklade.
V prvih šestih mesecih letošnjega leta so se domače družbe za upravljanje soočale s 30-milijonskimi neto odlivi, konec junija pa je imelo 426.250 vlagateljev v domačih vzajemnih skladih za 1,78 milijarde evrov premoženja. Ali bodo letos domače družbe za upravljanje že tretje leto zapored končale z neto odlivi, bo po ocenah poznavalcev v veliki meri odvisno od sprejema podzakonskih aktov zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Trenutno pokojninske družbe pri bolj tveganih naložbah, kot so delnice in vzajemni skladi, omejuje zajamčen donos, kar pa se bo z oblikovanjem krovnih pokojninskih skladov spremenilo. Vsak krovni pokojninski sklad bo namreč sestavljen iz najmanj treh podskladov, ki bodo imeli nekoliko drugačno naložbeno politiko, namenjeno različnim starostnim skupinam. Po novem bi tako moral zajamčen donos dosegati le eden od teh podskladov, medtem ko bi preostali lahko v delnice in vzajemne sklade vložili bistveno večji delež premoženja, kot jim zakonodaja dopušča sedaj.
