O mamografiji se medicinski strokovnjaki prepirajo že vrsto let. Kritiki tega postopka med drugim ne vidijo dokazov, da bi število smrtnih primerov zaradi raka dojk ob zgodnjem odkrivanju upadlo.

Pozitivni rezultati prevladujejo nad negativnimi

Skupina evropskih zdravnikov pod vodstvom Eugenia Pacija iz Firenc je nedavno izvedla analizo več študij in prišla do ocene, da pri zgodnjem odkrivanju raka dojk s pomočjo mamografije pozitivni rezultati prevladujejo nad negativnimi učinki. Avtorji metaanalize v časopisu Journal of Medical Screening pišejo, da je mogoče med tisoč ženskami v starosti od 50 do 69 let, če te redno, vsaki dve leti, opravijo mamografijo, rešiti življenje osmim. Štiri ženske od tisočih pa gredo skozi celoten postopek zdravljenja, čeprav imajo tako obliko raka, ki ne bi nikoli postala nevarna.

V nemškem tedniku Der Spiegel so zapisali, da je posebnost te študije v tem, da temelji na zelo velikem številu primerov in na različnih programih mamografije. Pacijeva ekipa je analizirala primere 12 milijonov žensk iz 18 evropskih držav.

Avtorji študije so si pri predstavitvi pozitivnih in negativnih vidikov zgodnjega odkrivanja raka dojk pomagali z naslednjo ponazoritvijo: "Predstavljajmo si majhno evropsko mesto s 1000 ženskami, ki so stare 50 in 51 let. Če v tem mestu ni programa za zgodnje odkrivanje raka dojk, potem je pričakovati, da bo v naslednjih 30 letih 67 žensk dobilo diagnozo z rakom dojke, 30 pa jih bo zaradi tega umrlo. Nato si predstavljajmo še eno majhno mesto, kjer prav tako živi 1000 žensk, starih 50 in 51 let, ki pa v naslednjih 20 letih redno prihajajo na mamografijo dojke. V naslednjih 30 letih jih bo med njimi za rakom dojke umrlo med 21 in 23."

Torej mamografija reši življenje od 7 do 9 ženskam izmed 1000. Pri 170 izmed 1000 žensk pa mamografija odkrije abnormalnosti, kar za vsako od njih pomeni velik psihični pritisk. Pri večini nadaljnje raziskave hitro pokažejo, da je šlo za lažni preplah. Vendar je pri 30 ženskah težko pojasniti to abnormalnost, tako da je potrebna biopsija, ki pri več kot polovici pokaže, da je mamografija dala napačen rezultat. Štirim od 1000 žensk pa odkrijejo raka dojk, ki morda nikoli ne bi postal agresiven, a gredo skozi celoten postopek zdravljenja.

Torej od sedem do devet rešenih žensk proti štirim, ki jih zdravijo raka dojk, ki mogoče nikoli ne bi postal agresiven, in torej nimajo nevarnega tumorja. Številni kritiki menijo, da je negativni vidik tako pomemben, da je bolje ne uporabljati mamografije. Toda Stephen Duffy, eden od avtorjev študije, ki dela na londonski Queen Mary University, meni drugače: "Dobra novica je, da število življenj, ki se jih z mamografijo reši, dvakrat presega število napačno diagnosticiranih primerov."

Presejalna mamografija v programu Dora kakovostna

Strokovnjaki programa za presejanje raka dojke Dora dr. Maksimilijan Kadivec, ki vodi program, dr. Kristijana Hertl in dr. Mateja Krajc so za Dnevnik povedali, da tudi v tem programu med 1000 slikanimi ženskami odkrijejo od 7 do 9 žensk z rakom dojke. Med njimi naj bi na podlagi dosedanjih izsledkov raziskav lahko bila desetina rakov neagresivnih, torej takih, ki morda nikoli ne bi ogrozili ženske. Žal pa ne obstaja test, s pomočjo katerega bi lahko ocenili, kateri raki dojk ženskam strežejo po življenju in kateri ne.

Od leta 2006 veljajo v EU priporočila, ki dovoljujejo le 5 odstotkov dodatne diagnostike. Tako tudi v Sloveniji v okviru presejanja le 4,4 odstotka oziroma 44 žensk izmed 1000, ki so opravile presejalno mamografijo in pri katerih posumijo, da imajo raka dojk, povabijo na dodatne preiskave, s katerimi ta sum potrdijo ali ovržejo. Podatek v mednarodni raziskavi (17 odstotkov oziroma 170 izmed 1000 žensk) izhaja najverjetneje iz starih podatkov pred letom 2006, torej pred uvedbo strogih priporočil evropskih smernic.

Strokovnjaki z ljubljanskega Onkološkega inštituta so pojasnili, da pri več kot polovici od 44 žensk, ki jih povabijo na dodatno diagnostiko, približno 24 ženskam že z neinvazivno diagnostiko (dodatna slikanja z UZ, MRI) izključijo rakave spremembe. Približno pri 20 ženskah (2 odstotka vseh slikanih) opravijo še punkcijo dojk in pri slabi polovici teh žensk (od 7 do 9) odkrijejo raka dojk. Torej raka odkrijejo od 7 do 9 ženskam izmed tisoč, ki so bile v programu slikane prvič (prvi krog presejanja).

Na leto zboli za rakom dojk okoli 1100 Slovenk. "Pred uvedbo presejalnega programa smo pri polovici žensk z rakom dojk tega odkrivali pozno, ko je bolezen napredovala in ni bila več omejena le na dojko. V presejanju je med ženskami z agresivnim rakom že manj kot 30 odstotkov takšnih, pri katerih je bolezen tako nevarno napredovala. S presejalno mamografijo namreč odkrivamo predvsem raka v začetnem stadiju, ko ga še ni mogoče zatipati in ne daje klinične slike," so še pojasnili strokovnjaki.

Strokovnjaki so poudarili, da je presejalni program lahko uspešen pri zgodnjem odkrivanju raka in zmanjšanju umrljivosti, samo če je kakovosten. Za mamografske naprave so predpisani kazalniki tehnične kakovosti, ki jih je treba preverjati vsak dan. Prav tako vse mamografske slike neodvisno odčitavata dva radiologa; kadar odčitovalca zapišeta različen izvid, pa se s tretjim, nadzornim, na posebnem sestanku skupaj odločijo, kakšen naj bo postopek pri ženski.