In kje so dobre novice?
Novinarji, ki bomo o njih razpravljali na današnji okrogli mizi Slovenske filantropije, lahko v en glas odgovorimo: "Če drugje ne, v naših poštnih nabiralnikih!" Žal tam nikomur ne koristijo kaj dosti. A z dobrimi novicami med toliko slabimi ni prav lahko. Da dosežejo tisto, zaradi česar jih želimo objavljati in jih bralci želijo prebirati, je treba precej preudarnosti.
Največkrat so dobre novice, tako smo vajeni, povezane s športnimi uspehi. Če so ti res pomembni, se prebijejo tudi na naslovnice in v prve minute informativnih oddaj. Pred nedavnim je Janko Lorenci v Mladini napovedal, da bodo dobre novice kmalu spet prišle v modo, kajti sedanja zamorjenost se ne more nadaljevati v nedogled. "Kako bo to doseženo - mirno, postopoma, z revolucijo, s katastrofo in katarzo, s čudežno streznitvijo... - ni jasno. A nekako se bo zgodilo, da se bodo začeli ljudje za dobre novice spet truditi in se ob njih počutiti dobro." Tudi dobre novice so torej potrebovale pravi čas, da smo tako novinarji kot bralci začutili potrebo in željo po njih. Ko je pred nekaj leti o njih razmišljala novinarka našega uredništva, njena ideja ni bila uresničena. A socialna in moralna kriza je očitno medtem dosegla točko, na kateri potrebujemo protiutež. Med poplavo slabega, uničujočega, grozečega smo začeli preštevati tudi tisto, kar je dobro, a je bilo doslej preslišano. Za začetek le zato, da smo ugotovili, da tega ni malo. Poglejmo nekaj primerov. Med dobre novice se zagotovo uvršča presenetljiva udeležba na pikniku Slovenskega društva staršev otrok z rakom, saj je družine z otroki z rakom težko povezati, ker se starši zaprejo vase. Ali pa dom starejših občanov v Radencih, ki se med počitnicami spremeni v vrtec. Zaposleni imajo težave z varstvom otrok, stanovalci pa veliko znanja, ki ga želijo deliti z drugimi, in časa za varstvo in igro. Ko jih začnemo naštevati, se pojavljajo nove in nove. Lorenci je v svojem prispevku prepričan, da bo to take novice gnalo naprej in jih množilo. "To je tako kot z lepo rožico. Zalivaš jo, ona raste, užitek opazovanja pa pride sam od sebe."
V resnici je z dobrimi novicami nekoliko drugače. Podobno kot z vzgojo otrok. Najprej je treba poskrbeti za ustrezen in varen prostor. Dogajanja ni dobro preveč usmerjati ali omejevati. Ga je pa sem in tja treba pospremiti s pojasnilom ali dodatno osmisliti, da v evforiji pozitivnega ne izgubimo bistva. Tako je tudi v časopisu.
Bistvo pa je pri dobrih novicah pokazati, da ni vse črno. Nanizati pozitivne zglede in kažipote iz globine. Prepričati bralce o pomembnosti majhnih sprememb, ki vodijo k velikim rezultatom. In motivirati ljudi, da se premaknejo. Da storijo kaj - pa naj bo to zase, za druge ali za okolje.
