Z uvrščanjem Pupilije Ferkeverk v kontekst drugih političnih in umetniških dogodkov šestdesetih let se je posebej ukvarjal Miško Šuvaković, ki je tudi kurator aktualne razstave Čas revolucije v galeriji Vžigalica. Šuvaković, ki se sicer nahaja nekje na pol poti med akterjem in opazovalcem nekega časa, saj je predstavo Pupilija, papa Pupilo pa Pupilčki videl kot petnajstletnik in se iz nje spominja le "gole Mance in kokoši", razlaga umetniške skupine šestdesetih let kot fenomene hladne vojne, v kateri je bila Jugoslavija v posebnem položaju, v tako imenovani "tampon coni". Nekdanja država naj bi namreč veljala za prostor emancipacije in svobode, do katerih dejansko nikoli ni prišlo, "čeprav so jih mladi dojeli resno in zares pričakovali njihovo realizacijo". Iz te resnobe, idealov in naivnosti - "precej starikavih pojmov", kot zafrkljivo pravi Ivo Svetina - so se rodili Pupilija Ferkeverk, OHO in druge skupine mladih ljudi, "ki so poskušali živeti ideale na dramatičen način", pojasnjuje Šuvaković.
Glede na subverzivnost, ki jo je s svojimi provokacijami izražala Pupilija Ferkeverk (igranje z jugoslovansko zastavo, partizanskimi pesmi in drugimi "sakralnimi" in državotvornimi elementi), je zanimivo tudi to, da skupina nikoli ni prišla v direktno politično konfrontacijo z državnim vrhom. Šuvaković odgovarja, da so za kulturnike vedno poskrbeli kulturniki sami, birokrati, teoretiki, profesorji - "takšni kot mi". Dušan Jovanović, tako imenovani duhovni oče Pupilčkov, povedanemu dodaja, da je bilo v jugoslovanski navadi tudi to, "da so te vedno nekje sprejeli, da bi dokazali, kako je na njihovem dvorišču boljše". Tako so v Ljubljani na Pupilijo Ferkeverk gledali z užaljenostjo in dvomom, v Zagrebu in Beogradu pa so jih počastili kot presežek eksperimentalne in ludistične umetnosti.
Jovan Ćirilov, umetniški direktor Bitefa in častni gost festivala, je pred dnevi povedal: "Predstave se ne da rekonstruirati, ker se ne da rekonstruirati gledalcev!" Kljub temu bodo na Šoking gala šovu v prihodnjih dneh uprizorili več rekonstrukcij, sicer ne kot poskusov "repriz" ali kopij predstav iz šestdesetih, temveč kot poligone za refleksijo, analizo in seznanitev s preteklim časom in njegovo umetnostjo. Med bolj izpostavljenimi so na sporedu še jutrišnja premiera Žlahtne pleseni Pupilije Ferkeverk, rekonstrukcija, obnova prve predstave skupine Pupilija Ferkeverk, ki je pripravljajo študentje ljubljanske univerze, in Pupilija, papa Pupilo, pa Pupilčki - rekonstrukcija v režiji Janeza Janše iz leta 2006, ki bo v sredo v Cankarjevem domu.
