Prenovljena pogodba je odpravila sporna določila iz doslej veljavne, ki jo je vlada s Telekomom sklenila oktobra lani. Vlada je namreč že februarja letos ugotovila, da vključuje vrsto nejasnosti z vidika tehnične izvedbe in poslovnih odnosov. Ministrstvoma za šolstvo in informacijsko družbo je naložila, da pripravita predlog sprememb te pogodbe, s katero bo upravičenim uporabnikom omogočila brezplačno uporabo interneta po akademsko-raziskovalnem omrežju Arnes in izbiro cenovno najugodnejših načinov dostopa s primerno soudeležbo pri pokrivanju stroškov dostopa. Nova pogodba upošteva tudi liberalizacijo slovenskega telekomunikacijskega trga, na katerem je izbira najugodnejšega ponudnika prepuščena ustanovam, ki so upravičene do dostopa do Arnesovega omrežja.

Pogodba, ki jo bosta podpisala vlada in Telekom, bo po novem krovna, medtem ko bodo posamezne pogodbe s Telekomom Slovenije ali drugim ponudnikom infrastrukture ustanove sklepale posebej. Okvirna vrednost pogodb, ki izhajajo iz te pogodbe, znaša manj kot 400 milijonov tolarjev na leto, je povedal dr. Tomaž Kalin, državni sekretar za informacijsko infrastrukturo, bistvene razlike v cenah, ki jih je Telekom ponudil lani, pa ni. Telekom je uporabnikom ponudil precejšnje popuste, telekomunikacijske zmogljivosti za časovno neomejen dostop do omrežja Arnes pa bo omogočil po povezavah ISDN ali na drugačen način. Na Arnesovo omrežje je priključenih približno 1500 izobraževalnih, raziskovalnih, šolskih, kulturnih in športnih ustanov, uporablja pa ga tudi približno 30.000 individualnih uporabnikov.

Nova merila za priključevanje organizacij in posameznikov na Arnesovo omrežje, ki jih je na zadnji seji sprejela vlada, ne bodo bistveno spremenila sedanje sestave Arnesovih uporabnikov, je prepričan Marko Bonač, direktor Arnesa. Vlada je natančno določila, kateri uporabniki imajo dostop do omrežja Arnes: uporabniki iz predšolske in šolske sfere (javni vrtci in šole, zasebne šole, javni izobraževalni zavodi), kulturne sfere (javni zavodi), športne sfere (nacionalne športne zveze in zavodi) in drugi (množične humanitarne in nepridobitne organizacije, kot so Rdeči križ, Karitas, Zveza gluhih itd., ter Ljudmila, Pina, KUD, Kibla, med posamezniki pa invalidi). Do dostopa so upravičene tudi druge organizacije, ki so pretežno financirane z državnim denarjem, če zagotovijo pokritje stroškov po stroškovno izračunanih cenah. Za organizacije iz državne uprave velja to določilo za Center vlade za informiranje, ministrstva, državne agencije in urade ter občine.