"Pri preprečevanju zajemamo tako javni kot zasebni sektor ter področja, kjer je meja med javnim in zasebnim sektorjem zabrisana. Koruptivno vedenje ni le vedenje, ki je protizakonito, ampak tudi vedenje, ki je v nasprotju s poklicno etiko in dobrimi poslovnimi običaji, ki pomeni zlorabo zakona, čeprav je ozko formalno gledano še vedno zakonito. Obravnavamo tudi korupcijo v gospodarstvu ne glede na to, ali gre za javni ali zasebni sektor. Če so udeleženi gospodarski subjekti in ima njihovo ravnanje znamenja neetičnosti ter drugih elementov naše definicije, bomo takšno ravnanje šteli za koruptivno in ga bomo kot takšno v okviru pristojnosti obdelali ter analizirali. Korupcija ni samo tisto, kar je zajeto v sedmih kaznivih dejanjih kazenskega zakona. Podkupovanje je denimo le segment korupcije. Opozoril bi na obliko korupcije, ki navadnemu državljanu sploh ni razvidna in pomeni povezovanje interesnih skupin, običajno gospodarsko-političnih, v fazi pred sprejemom določenega predpisa, ki imajo za končni cilj zasebne koristi. Sprejem zakona v tem primeru pomeni nastanek novega privilegija, monopola moči. Na takšni podlagi bo vsako nadaljnje ravnanje zakonito, postopek, ki je do tega pripeljal, pa je koruptiven. Zanimivo je povezovanje gospodarske, politične moči in finančnih interesov, kar lahko ustvarja elitizem in spodjeda zdrave temelje države. Ljudje bodo to občutili tako, da bodo davki denimo naslednje leto spet višji, da se bodo povečali prispevki za zdravstvo, socialo, vrtce, šole ter podobno. Problem pri korupciji je v tem, da državljani ne vidijo neposredne povezave. Namesto da bi šel kapital v skupno blagajno in v skupno dobro ter bi se porabil za projekte v korist vse države, se lahko pretaka na zasebne račune ali se postavlja na pozicije, kjer prevladujejo zasebni interesi. Zelo pomembno je, da so vsi postopki pregledni in podkrepljeni s pravimi argumenti. Seveda ni mogoče, da bi vsak občan sodeloval pri pogajanjih o odkupu banke, imeti pa mora možnost slišati resnične argumente, možnost, da jih pretehta in prek civilne družbe ali medijev oblikuje javno mnenje."
Brez konkretnih pooblastil
Urad za preprečevanje pranja denarja ima pristojnosti in denimo lahko ustavi določene finančne transakcije za določen čas ter ima dostop do podatkov, bančnih tajnosti in drugo. Kakšna pa je moč vašega urada?"Na neki način je naše delovno področje širše, po drugi strani pa nimamo nikakršnih konkretnih pooblastil in moči. Razlikujemo se od policijskih organov, organov kazenskega pregona in organov z inšpekcijskimi ali revizijskimi pristojnostmi. Urad je bil ustanovljen na podlagi sklepa vlade. Nimamo zakonske podlage, kar ocenjujemo kot pomanjkljivost. Potrebovali bi zakon, ki bi nas umestil v sistem, zato pripravljamo zakonske teze za krovni zakon s področja preprečevanja korupcije, v okviru katerega naj bi bila zakonsko določena tudi vloga našega urada. Edina konkretna pristojnost je, da smo organ, na katerega morajo javni uslužbenci prijavljati kršitve kodeksa etike ravnanja javnih uslužbencev." Od kod črpate informacije za svoje delovanje?
"Zbiramo javno dostopne podatke in smo odvisni od kooperativnosti drugih državnih organov, ko jih zaprosimo za določene podatke, ter drugih inštitucij, ki podatke posredujejo, če želijo. Nimamo pa moči, da bi podatke avtoritativno zahtevali in kaj več rekli o določenem pojavu. Osnovno pravilo delovanja je popolna odprtost, pripravljenost sprejemanja kakršnih koli podatkov o korupciji; to lahko občani storijo pisno ali osebno. Na elektronski pošti imamo naslov antikorupcijaŽgov.si. Naša naloga je, da stanje korupcije analiziramo, preden bomo sprejeli in predlagali ukrepe. Naša naloga je tudi priprava protikorupcijske strategije, ki je Slovenija še nima, če hočemo to izpeljati, pa moramo imeti podatke." Kako ukrepate v primerih suma korupcije pri denimo menedžerskih prevzemih podjetij, pri privatizacijskih in tranzicijskih procesih?
"Poskušamo čim bolje analizirati te pojave in pripraviti strategijo, da bi na podlagi predpisov, ki zdaj ne zagotavljajo dovolj zaščite ali nadzornih mehanizmov, dosegli, da do teh pojavov ne bo več prihajalo. Javnost lahko obvestimo o naših stališčih in pravno neobvezujočih mnenjih ob spoštovanju domneve nedolžnosti glede na to, da ima stališče našega urada za neki pravni subjekt ali posameznika lahko tudi škodljive posledice. Če se kasneje izkaže, da je bilo pri poslovanju formalno gledano vse v redu, bi bil lahko subjekt ob našem trdnem stališču in izjavah, da bi lahko šlo za korupcijo, utemeljeno prizadet. Zelo pomembno je, da opozarjamo na pojave, ki jih je treba konkretizirati, in smo pri tem povsem korektni. Naš urad je odvisen od pripravljenosti sodelovanja tistih, ki so vpleteni v konkreten primer. Običajno so prijavitelji tisti, ki se želijo po tem še pogovarjati z nami, zgodi pa se tudi, da je nasprotna stran zainteresirana, da pojasni svoje stališče. Na tej podlagi lahko ocenimo poslovni dogodek in razloge, ki so do tega pripeljali, če pa gre za sum kaznivih dejanj ali protipravno ravnanje, primer predamo policiji ali tožilstvu, ki poda kazensko ovadbo."
Menedžerski odkupi pod lupo
Lahko že poveste mnenje urada v zvezi z nekaterimi konkretnimi aktualnimi dogajanji menedžerskih prevzemov, odkupov, privatizacije?"Govoriti o konkretnih primerih in imenih je še prezgodaj. V zadnjih dveh mesecih smo dobili okoli 50 prijav, ki se nanašajo tako na javni kot zasebni sektor in so skladne z našo definicijo korupcije. Brez zakonske podlage nimamo niti postopka niti pooblastil, ki bi jih morali imeti vsaj v obliki inšpekcijskih pooblastil, da bi lahko preverili, če so informacije resnične. V primeru BTC smo najprej spregovorili na podlagi javno objavljenih informacij o menedžerskem odkupu. Pri nas se je oglasil Ivan Nerad (nekdanji predsednik nadzornega sveta BTC), ki je prinesel dokumentacijo in razložil svoj pogled, nato se je oglasil Jože Mermal (predsednik uprave BTC) in prinesel svojo dokumentacijo. Ocenili smo, da pri tovrstnih menedžerskih odkupih obstajajo določene nevarnosti, da obstajajo določeni elementi, ki kažejo na sum nedovoljenega povezovanja poslovnežev, bankirjev, politikov, javnega in zasebnega sektorja, na zlorabe notranjih informacij, torej na sum koruptivnega vedenja. Sicer je bilo več kot polovica primerov, s katerimi se ukvarjamo, že objavljenih v medijih, kot denimo korupcija v policiji. Naša beseda mora ohraniti težo in pravo vrednost ter mora biti opozorilo."
