Edinstveno glasbeno doživetje se nam obeta na dveh večerih v Cankarjevem domu ob 20. uri. Mihail Pletnjev bo glasbeni podvig izvedel že aprila v Rotterdamu s Sinfonio Rotterdam, v Ljubljani pa bo tokrat nastopil prvič. Slavni pianist velja za enega najvplivnejših umetnikov svojega časa, med pianistične zvezde ga je ponesla zmaga na Mednarodnem tekmovanju Čajkovskega leta 1978. Za svoje vrhunske interpretacije in nastope je leta 2005 tudi nagrado grammy, za prestižno nagrado pa je bil nominiran že v letih 2003 in 2004.
Budimpeški koncertni simfonični orkester velja za eno vodilnih madžarskih zasedb, leta 2007 je sestav praznoval svojo 100. obletnico ustanovitve. Njegov repertoar pa obsega vse od obsežnih klasičnih orkestrskih del do sodobne madžarske glasbe.
Prva dva klavirska koncerta bo orkester izvedel 3. julija z umetniškim vodjo orkestra in šefom dirigentom Andrásem Kellerjem. Pod njegovim vodstvom bosta v izvedbi Pletnjeva zazvenela Klavirski koncert št. 1, ki ga je skladatelj zasnoval po zgledu Klavirskega koncerta v a-molu, op. 16, Edvarda Griega, in Klavirski koncert št. 2, s katerim je Rahmaninov zaslovel kot koncertni skladatelj in ki danes velja za eno njegovih najbolj priljubljenih kompozicij. Na programu bo tudi suita Čudežni mandarin Béle Bartóka, zvočno drzna skladba, polna energične ritmike, kvartnih akordov in gostih tekstur.
Večer kasneje, 4. julija, se bo pod taktirko avstrijskega dirigenta Alekseja Kornienka, ki je nazadnje nastopil na 68. Ljubljana Festivalu, začel s Klavirskim koncertom št. 3. Ta slovi kot eno najbolj zahtevnih del v klasičnem klavirskem repertoarju. Pred premorom bomo prisluhnili še Bartókovim Madžarskim slikam, navdihnjenim po madžarski tradicionalni glasbi, izjemni maraton pa bo zaokrožil redkeje izvajani Rahmaninov Klavirski koncert št. 4. Ta je od vseh najmanj poznan in dostopen, a je hkrati zaradi vpliva glasbe Aleksandra Skrjabina in jazza eden kompleksnejših ter glasbeno zanimivejših.
