Vlagatelji so teden začeli v pričakovanju podatkov o inflaciji v ZDA za pretekli mesec. Indeks cen življenjskih potrebščin (CPI) je februarja na letni ravni zrasel s 3,1 na 3,2 odstotka in rahlo presegel pričakovanja analitikov, ki so predvideli letno stopnjo inflacije pri 3,1 odstotka. Na drugi strani je pozitivno presenetil podatek o jedrni inflaciji, ki izključuje cene energentov in hrane, saj je na letni ravni znašal 3,8 odstotka, kar je najnižja rast po maju 2021. Negativno pa je presenetila inflacija na ravni proizvajalcev (PPI), ki je februarja na mesečni ravni zrasla za 0,6 odstotka in je približno dvakrat večja od pričakovanj analitikov. Prodaja na drobno se je v ZDA februarja povečala za 0,6 odstotka, a je bila rast pod pričakovanji, saj večina rasti izhaja iz povišanja cen goriva. Poleg tega je februarja upadla prodaja preko spleta (–0,1 odstotka), kar predstavlja precejšen upad v primerjavi s 6,4-odstotnim povečanjem v preteklih 12 mesecih. Vse to nakazuje, da ameriško gospodarstvo še vedno ostaja v precej dobri kondiciji, zato se Fedu ne bo ravno mudilo s sproščanjem monetarne politike. Osrednji ameriški indeks S&P 500 je teden zaključil 0,4 odstotka višje, merjeno v evrih, precej pa se je povečala zahtevana stopnja donosnosti 10-letne ameriške obveznice, ki je teden zaključila pri 4,30 odstotka.
Na stari celini je osrednji delniški evropski indeks STOXX 600 beležil že osmo zaporedno tedensko rast vrednosti. Restriktivna monetarna politika se, kot kaže, bliža koncu in večina vlagateljev napoveduje, da bi Evropska centralna banka s prvim rezom obrestne mere lahko začela že junija. Latvijski guverner Martins Kazaks je povedal, da je »inflacijski zmaj« prizemljen in da le še malo manjka, da bo premagan. Rekordna 4-odstotna obrestna mera bi tako po napovedih analitikov že konec leta lahko končala na treh odstotkih in do sredine leta 2025 na 2,25 odstotka. Lepo rast je v preteklem tednu dosegel tudi slovenski indeks SBI TOP (+2,9 odstotka), kjer je še posebej izstopala delnica družbe Krka, ki je v preteklem tednu na krilih dobrih poslovnih rezultatov prvič po letu 2007 dosegla rekordno vrednost. Cena nafte se je povzpela na najvišje ravni letos, saj znaša cena za sodček nafte brent 85,2 dolarja. Mednarodna agencija za energijo (IEA) je revidirala svoje stališče in zdaj predvideva, da bo trg nafte letos zaznamoval rahel deficit. Organizacija držav izvoznic nafte (OPEC) načrtuje, da bo v drugem četrtletju proizvodnjo zmanjšala za dodatnih 2,2 milijona sodov na dan.
Japonski delniški trg je pretekli teden zabeležil negativno donosnost, pri čemer je indeks Nikkei 225 izgubil 3,3 odstotka vrednosti, širši indeks TOPIX pa 2,9 odstotka. Po revidiranih podatkih za četrto četrtletje preteklega leta je Japonska beležila rast bruto domačega proizvoda in se tako izognila tehnični recesiji, s tem pa se je tudi povečala verjetnost, da bo japonska centralna banka kmalu opustila svojo politiko negativnih obrestnih mer.
