Pri padavinah je to najbrž samoumevno. Ne more vsak dan toliko deževati, da bi se na koncu nabrala tista povprečna količina, to bi bila najbrž znanstvena fantastika. Dežuje ali pa ne dežuje in vsak dan res ne more deževati (saj po vsakem dežju posije sonce, kajne?). Pri temperaturi je seveda podobno, a vendarle temperatura je vsak dan, če se lahko tako izrazim. Temperatura je namreč lahko v daljših obdobjih dokaj podobna iz dneva v dan, lahko pa precej niha, sploh če je vreme izraziteje spremenljivo. Lahko je en del meseca izrazito prehladen, drugi pa pretopel, povprečje pa to lepo skrije. Zato nam povprečje samo po sebi vedno ne pove prave resnice o vremenu. Ampak ko tako radi predalčkamo, primerjamo, razpravljamo, sploh o vremenu.
A vseeno ni tako brezupno, iz takih primerjav lahko v daljših časovnih obdobjih vendarle ugotovimo marsikaj koristnega. Ali vsaj pridemo do napotkov za naše delovanje, ukrepanje. Vprašanje je, seveda, koliko potem take zaključke upoštevamo, a povprečja pri tem niso nič kriva. In ravno zaradi te neenakomernosti moramo ob oceni povprečnih vrednosti upoštevati tudi časovni potek meteoroloških količin. Ni vseeno, če pade veliko dežja naenkrat ali pa je časovno enakomerneje razporejen, to najbrž razume vsak. Pri padavinah je zanimivo, da se pri nas sicer nekoliko zmanjšuje letna količina, a bolj kot to se spreminja časovni potek padavin po letnih časih. Jeseni postajajo bolj mokre, zime bolj suhe, tudi poletja. Tu gre za časovni potek padavin čez leto. A več je tudi nalivov, in to opisuje časovni potek padavin v precej krajši časovni skali. Kar tudi vpliva na »učinkovitost« padavin, saj pri močnem dežju več vode odteče in se je manj vpije v tla, torej »manj zaleže«.
Pozorni moramo torej biti na dve časovni skali, tisto mesečno ali letno, ki nam pove, ali je čez leto padla pričakovana količina, ter dnevno ali urno, ki nam pove, kako učinkovito so te padavine namočile tla oziroma zadostile potrebam rastlin ter tudi ustvarjanju vodne zaloge v tleh.
