Glede na leto 2022 je bila nominalno v bruto znesku višja za 9,7 odstotka in v neto znesku za 9,6 odstotka, realno pa v bruto znesku višja za 2,1 odstotka in v neto znesku za dva odstotka, je danes sporočil statistični urad.
Kot so navedli statistiki, pregled podatkov za obdobje med letoma 2019 in 2023 kaže, da je bila nominalna rast povprečne bruto plače glede na predhodno leto lani hitrejša kot v predhodnih letih. Realno je bila stopnja rasti povprečne bruto plače najvišja v letu 2020. Najnižja in negativna je bila leta 2022, razlog za to je bila višja povprečna letna stopnja inflacije.
Povprečna bruto plača je bila za 2023 v primerjavi s plačo za leto 2022 v javnem sektorju višja za 10,3 odstotka, v institucionalnem sektorju država se je zvišala za 10,1 odstotka. V zasebnem sektorju je bila višja za 9,4 odstotka.
Za lanski december je povprečna bruto plača znašala 2348,32 evra. Od plače za lanski november je bila nižja, in sicer nominalno za 3,2 odstotka, realno za 2,7 odstotka.
Povprečna neto plača je za december znašala 1529,86 evra in je bila od plače za november nominalno nižja za štiri odstotke, realno pa za 3,5 odstotka.
V javnem sektorju se je povprečna bruto plača zvišala za 3,5 odstotka, v institucionalnem sektorju država je bila višja za 6,2 odstotka. Medtem je bila v zasebnem sektorju nižja za 6,6 odstotka, predvsem zaradi manjšega obsega izplačanih izrednih izplačil, to je 13. plač in božičnic.
V medletni primerjavi je bila povprečna bruto plača za december nominalno višja za 8,7 odstotka, povprečna neto plača pa za 7,8 odstotka.
Kaj to pomeni za pokojnine?
Od današnjih izračunov je odvisna tudi višina februarske uskladitve: kot smo pisali včeraj, se redna uskladitev pokojnin izračuna na podlagi rasti povprečne mesečne bruto plače (60 odstotkov) in povprečne rasti cen življenjskih potrebščin (40 odstotkov) – ta je po podatkih statističnega urada znašala 7,4 odstotka. Izračun Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje še čakamo, ga bodo pa obravnavali v ponedeljek, smo izvedeli.
