»Prihodnost Ukrajine je v Natu. Ukrajino bomo lahko povabili v zavezništvo, ko se bodo o tem strinjali zavezniki in bodo izpolnjeni pogoji,« je zapisano v danes dogovorjeni sklepni deklaraciji vrha Nato v Vilni, ki se bo končal danes. To ni tisto jasno povabilo s časovnico, ki si ga je želel ukrajinski predsednik Volodomir Zelenski. V tednih pred vrhom je pritiskal, naj 31-člansko zavezništvo, ki se bo po umiku turške blokade članstvu Švedske kmalu razširilo še za eno članico, določi jasen časovnik, kdaj po koncu vojne bo Ukrajina postala članica Nata.
Po ostrih besedah še med potekajočim vrhom, da očitno v zavezništvu ni pripravljenosti za povabilo Ukrajine v Nato ali njeno članstvo v zavezništvu, je zvečer svoje tone omilil. A grenkobo je bilo v njegovih besedah še vedno možno čutiti. Kajti kot je dejal, je v Vilno je prišel z upanjem v partnerje in močan Nato, ki se ne obira, izgublja časa in se ne ozira na agresorja. Sedaj si želi, da bi to upanje postalo zaupanje.
Stoltenberg zagovarjal odločitev
To se danes ni zgodilo, so pa voditelji članic zavezništva na spomladanski predlog generalnega sekretarja Nata Jensa Stoltenberga precej olajšali pristopni proces Ukrajini v zavezništvo. Prav ta sedaj samo še enofazni postopek, ko Ukrajini ne bo več treba izpolniti akcijskega načrta za članstvo v Natu (Map), je danes Stoltenberg pojasnjeval kot eno ključnih razlik v primerjavi z obljubo zavezništva iz Bukarešte leta 2008, da bosta Ukrajina in Gruzija postali članici Nata.
Da so umaknili pogoj izpolnjevanja akcijskega načrta za članstvo (ta je za vsako državo kandidatko drugačen, ob vojaških ciljih pa vsebuje tudi politične), ni bilo samoumevno, je izpostavljal Stoltenberg. Čeprav sedaj Ukrajini akcijskega načrta ne bo treba izpolniti, bodo članice na koncu procesa vendarle ocenjevale, ali je Ukrajina pripravljena na članstvo.
Ob tem, da bodo politične odnose z Ukrajino dvignili na raven novoustanovljenega sveta Nato-Ukrajina (prvo zasedanje bo danes), je Stoltenberg kot doslej najmočnejšo podporo Ukrajini za članstvo v zavezništvu opredeljeval tudi zavezo za večletni program postopnega prehoda iz vojske sovjetskega tipa na zahodne Natove standarde.
»Naš trening za pilote letal F-16 bo dodatno prispeval k tej interoperabilnosti,« je napovedal Stoltenberg. Čeprav še nobena država ni napovedala pošiljanja letal F-16 v Ukrajino – si pa teh želijo v Kijevu – bo enajst članic Nata ukrajinske pilote za ta letala začelo uriti že avgusta. Sprva jih bodo urili na Danskem, pozneje pa bo vadbeni center vzpostavljen v Romuniji.
Za Slovenijo ciljno leto 2030
Med pomembnejšimi odločitvami vrha je še nova obrambna drža Nata, po kateri bo kar 300.000 vojakov v zavezništvu v povečani stopnji pripravljenosti, ter odločitev za skupne nabave orožja. Prav tako se je spremenila ciljna vrednost za obrambne izdatke. Sedaj ni več cilj, da bi se dosegla 2 odstotka BDP za obrambne namene, temveč bo ta vrednost minimum obrambnih izdatkov v državah članicah.
Po ocenah premierja Roberta Goloba bi Slovenija ta cilj lahko dosegla leta 2030, ob čemer pot ne bo lahka. Ovira bi lahko bila nova fiskalna pravila EU. »Če se ne bo v fiskalnih pravilih povečanje obrambnih izdatkov ustrezno obravnavalo, potem ne bo samo Slovenija, ampak večina evropskih držav imela velike izzive, kako ta cilj izpolniti,« je ocenil Golob. Slovenija bo po ocenah Nata za obrambo letos namenila namenila 1,35 odstotka BDP. Enajst članic dvoodstotni cilj že dosega ali celo presega.
