Z mednarodnim projektom Keramika danes, ki ga sestavlja kar pet razstav in je od sinoči na ogled na obeh ljubljanskih lokacijah Narodnega muzeja Slovenije, želijo v najstarejši slovenski muzejski ustanovi usmeriti pozornost na bogastvo umetniške produkcije na področju keramike tako po svetu kakor doma. Sodobna umetniška keramika namreč nastaja skozi različne pristope ter v raznolikih podobah – povezuje se z drugimi zvrstmi likovnega ustvarjanja, od slikarstva in grafike do videa in fotografije, ter ponuja tako skulpture in instalacije vseh vrst kot razna konceptualna dela. Vprašanje, kako sploh teoretsko in umetniško obravnavati sodobno umetniško keramiko, je zato morda tisto, ki najbolj neposredno povezuje vseh pet delov tega razstavnega projekta, ki sta ga oblikovali Mateja Kos Zabel, sicer tudi vršilka dolžnosti direktorice Narodnega muzeja Slovenije, in Zora Žbontar.
Inovativni prijemi
Projektu Keramika danes daje širšo razsežnost predvsem mednarodni trienale keramike Unicum, ki je osrednja mednarodna razstava s področja sodobne umetniške keramike pri nas in je tudi po svetu že dosegla precejšnjo prepoznavnost. Letošnji je že peti po vrsti, na javni poziv za sodelovanje pa se je tokrat prijavilo 319 umetniških del. Mednarodna žirija, ki so jo sestavljali Irene Biolchini, Višnja Slavica Gabout, Alenka Gregorič, Karel Plemenitaš in Lana Tikveša, je sicer za razstavo izbrala 64 del avtorjev iz 30 držav, ki so po besedah Zore Žbontar izjemno raznovrstna. »Skupno jim je zlasti, da se ob izvedbeni dovršenosti poigravajo z inovativnimi likovnimi prijemi.« Razstavo spremlja tudi katalog.
Na sinočnjem odprtju je žirija že razglasila tudi letošnje nagrajence – veliko nagrado trienala je tako prejel na Poljskem delujoči ukrajinski umetnik Dmitrij Bulawka - Fankidejski za delo Odlomek (2022), ki ga po mnenju žirije odlikuje »notranja vibracija, ki izvira iz prepleta materiala in forme«, sam pa za svojo kamnito skulpturo pravi, da jo je treba razumeti kot del celote, ki je bil iztrgan iz konteksta »in se nadaljuje onkraj samega sebe«. Nagrado unicum je prejel pri nas delujoči Veljko Zejak iz Srbije za delo Mesta duhov (2022), izdelano v tehniki grafike v glini, ki jo razvija sam; zanj so ga navdihnile prazne novogradnje stanovanjskih sosesk na Japonskem. Častno nagrado je dobil Velimir Vukičević (Srbija) za skulpturo Srce je osamljen lovec (2022), nagrado za mladega umetnika oziroma umetnico pa Catherine Sanke (Nemčija) za konceptualno delo Ponoči v ledu (2020), kjer kombinira porcelan in lesene škatle. Žirija je podelila tudi tri priznanja: prejele so jih Malgorzata Maternik, Joanna Opalska - Brzecka (obe Poljska) in Iva Brkić Walter iz Srbije.
Paleta avtorskih pogledov
V stavbi na Metelkovi projekt Keramika danes dopolnjujejo tri avtorske razstave – tako Tanja Lažetić na razstavi Miza za dva tematizira zaton keramične industrije v Sloveniji, pri tem pa krožnike iz tovarn prepleta z osebnimi zgodbami in spomini; Italijan Alberto Gianfreda na razstavi Italija dekonstruira razvoj tradicije keramike v svoji domovini; restavrator Igor Ravbar pa na svoji razstavi Vtisi ponudi vpogled v ustvarjanje s keramiko in lesom ter paleto medsebojnih odnosov obeh materialov.
Na Metelkovi je na ogled tudi spremljevalna razstava trienala Unicum – to je mednarodna razstava keramičnih del študentov umetniških šol ter akademij iz Slovenije in Srbije. Vse postavitve bodo na ogled do 30. septembra letos, vse do takrat pa bo mogoče v muzejski trgovini na Metelkovi nekatera umetniška in uporabna dela sodelujočih umetnikov tudi kupiti.
