Na medicinski fakulteti v Ljubljani in Mariboru se želi vpisati okrog 600 dijakov na leto, kar je skoraj še enkrat toliko, kolikor je na voljo prostih vpisnih mest. Lani je tako do študija medicine prišlo 350 mladih, ki bi želeli reševati slovensko zdravstvo, pred fakultetnimi vrati pa je ostalo 245 maturantov, ki so se nato usmerili v druge študije in jih je zdravstvo verjetno za vedno izgubilo. Ali to pomeni, da bi slovenske bolnike lahko rešila ustanovitev nove medicinske fakultete?
O ustanovitvi novega študija oziroma fakultete resno razmišljajo v Celju in Novem mestu. Je to smiselno ali bi veljalo okrepiti obstoječi fakulteti? Imamo dovolj usposobljenih profesorjev, ki bi kalili nove zdravnice in zdravnike? Kaj o pobudah menijo zdravniki in kaj zdravstveni minister? Kako na to gleda konkurenca? Odgovore smo iskali med vsemi vpletenimi.
Najprej je novica o novi medicinski fakulteti prišla iz Celja. Mednarodna visokošolska ustanova Alma Mater Europaea, ki deluje pod okriljem Evropske akademije znanosti in umetnosti in ima sedež tudi v Mariboru ter v Sloveniji že izobražuje diplomante zdravstvene nege in fizioterapevte, bi si želela prve študente medicine vpisati že prihodnjo jesen. Predsednik izobraževalnega središča in profesor dr. Ludvik Toplak pojasnjuje, da jih je k tej odločitvi spodbudilo več dejstev. Najprej to, da v Sloveniji primanjkuje zdravnikov, da se pomanjkanje še stopnjuje in da državne univerze niso sposobne zadovoljiti potreb, zlasti zaradi odhajanja mladih zdravnikov v tujino. Odločitev je bila lažja, ker so jim strokovne in druge javne institucije izrazile dobrodošlico in ponudile infrastrukturne in klinične zmogljivosti, prepričani so tudi, da ima Celje s širšo regijo potencial, da tamkajšnja bolnišnica postane tretji slovenski univerzitetni klinični center.
Ker gre za mednarodno ustanovo, jih kadrovska zasedba ne skrbi. Toplak zagotavlja, da bi v Celju poučevali uveljavljeni univerzitetni učitelji partnerskih univerz iz Gradca, z Dunaja, iz Zagreba, Budimpešte, Prage, rimske Sapienze ter mladi znanstveniki, ki delajo na univerzitetnih klinikah. »Seveda je posebej zaželen in dobrodošel akademski kader slovenskih akademskih institucij in klinik. Ne smemo pozabiti, da se ponujajo tudi mladi znanstveniki, ki so odšli v tujino in si želijo delati v Sloveniji,« pojasnjuje, kdo bi bodoče zdravnike poučeval.
Profesor Toplak pojasni, da se z ministrstvom za visoko šolstvo o njihovi pobudi še niso neposredno pogovarjali, so pa v Ljubljani najavili svoj obisk. »Mednarodni študij medicine, ki bi ga organizirala Alma Mater, je javno akreditiran študij medicine, ki se po evropskih standardih in nacionalnih zakonodajah že izvaja v več državah v Evropi. Plačajo ga študenti ali njihovi štipenditorji, ki imajo interes zaposliti in si zagotoviti mlade zdravnike. To je lahko tudi država ali pa lokalne skupnosti, zdravstvene ali druge ustanove. V tem primeru Alma Mater nič ne pričakuje od države ali davkoplačevalcev. Pričakuje samo, da bo deležna zakonitih postopkov in vzajemnega, spoštljivega in enakopravnega statusa za normalno delo in sodelovanje v interesu kakovostne zdravstvene oskrbe ljudi v Sloveniji,« meni Toplak.
Nadaljevanje v tiskani izdaji ali mobilni aplikaciji Nedeljskega dnevnika
Kako najti sorodno dušo
Še več zanimivih člankov – denimo o tem, da je pri nas vse več samskih ljudi, na katere pritiskajo domači in družbeno okolje, da smo preverili, kako dobre so povezave Slovencev s tujino za potovanje z vlakom, v Gimnastičnem centru v Ljubljani smo si ogledali trening obetavnih ritmičnih gimnastičark, kako v Konjskem vrhu preživlja dneve pater in mistik Pavel Gržan, kaj o slovenski kmetijski politiki meni Borut Florjančič, predsednik Zadružne zveze Slovenije, kako se je slovenski igralec Andrei Lenart iz zakulisja prebil med svetovne zvezdnike ... – pa v tokratni tiskani izdaji Nedeljskega dnevnika pri vašem prodajalcu časopisov ali na mobilni aplikaciji Nedeljski dnevnik.
