Na predavanjih je beseda tekla o najbolj aktualnih družbenih omrežjih in o strategijah oziroma pristopih za uspešno delovanje na njih. Ob pojavu družbenih omrežjih je bil bivši predsednik republike Borut Pahor označen za enega izmed prvih, ki so jih začeli uporabljati tudi za politično komunikacijo.
»V kolikor bi se kot politik počutil prikrajšanega za neposreden stik z ljudmi, si danes tega stika brez družbenih omrežij ne morem predstavljati,« je za STA povedal Pahor. Že v uvodu je razložil, da se politiki, ki se čutijo prikrajšane v osrednjih medijih, poslužujejo uporabe družbenih omrežij Instagram, Facebook in Twitter, z namenom iskanja neposrednega stik z ljudmi oziroma volivci. Dodal je, da družbena omrežja danes omogočajo, da »povemo o sebi tudi stvari, ki niso neposredno politične, kar je za zaupanje javnosti zelo pomembno«.
Tekom dogodka je večkrat poudaril, da družbenih omrežij ni uporabljal iz zabave, temveč kot nujen instrument nadzora stika z ljudmi. S posredovanjem zabavnejše vsebine pa se je lahko približal širši populaciji ljudi in ne le tistim politično zainteresiranim: »Šlo je za eksplicitno ali prikrito sporočanje političnih stališč, ki so bila relevantna za njihovo podporo meni.«
Eden od namenov dogodka je bil tudi prikaz koristi družbenih omrežij. Pahor je povedal, da se je Instagramu pridružil zaradi koristi, ki mu jih je kot politiku omogočal. To je, da je sam lahko določal svoje šibkosti in z njimi upravljal, kar so dobro sprejeli tudi njegovi sledilci. Po navedbah Pahorja so družbena omrežja zaslužna tudi za uspešnost dobrodelne akcije Katra, s katero so zbrali visoko vsoto denarja za dober namen.
Pahor je v zaključku povedal, da je raziskovanje sestavni del uporabe družbenih omrežij, saj jih ves čas uporabljamo oziroma z njimi živimo. Verjame v stalen razvoj družbenih platform zato je ključno učenje, da bomo ostali v korak s časom.
